N.Z. | 7. 10. 2020, 14:46

Poteka podpisovanje pobude uvedbe UTD v celotni EU (in Sloveniji gre odlično)!

profimedia


S 25. septembrom letos je na spletni domeni europa.eu stekla evropska državljanska pobuda, ki si za cilj postavlja potencialno uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka v celoti Evropski uniji.

Naj spomnimo, da je podobna pobuda potekala že leta 2013, ko je Slovenija pri zbiranju podpisov vseskozi dominirala, na koncu pa predpisano kvoto dosegla kot druga med vsemi evropskimi državami, ki so bile v pobudo vključene. Čeprav pobudi takrat ni uspelo zbrati dovolj podpisov, aktivisti niso vrgli puške v koruzo. 

Sedem let kasneje so namreč evropski aktivisti za univerzalni temeljni dohodek štartali z novo evropsko državljansko pobudo in zaenkrat gre, ponovno, najbolje prav Sloveniji.

Do danes, 7. oktobra, je Sloveniji že uspelo zbrati več kot polovico od minimuma 5640 glasov, ki naj bi jih glede na številčnost populacije v pobudo prispevala.

Sloveniji v zbiranju podpisov ta hip s 16 % doseženega praga sledita Madžarska (t.j. 2.468 zbranih podpisov od 14.805 zahtevanih) in Grčija (z 2.441 zbranimi glasovi od 14.805 zahtevanih).

Evropski državljanski pobudi se s svojim podpisom lahko pridružite TUKAJ.

S svojim podpisom boste skupaj s tisoči drugih podpisnikov zahtevali od Komisije, da ta pripravi predlog o univerzalnem temeljnem dohodku v celotni EU, kar bi znatno zmanjšalo regionalne razlike za okrepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU.

»S tem bi uresničili cilj skupne izjave Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske Komisije iz leta 2017, da bodo „EU in njene države članice podpirale tudi učinkovite, trajnostne in pravične sisteme socialne zaščite, s katerimi se bo zajamčil osnovni dohodek“ za preprečevanje neenakosti,« so pobudniki še zapisali v pobudi.

Največje prednosti uvedbe UTD po navedbah sociologinje dr. Valerije Korošec, ki ji pritrjujejo tudi izsledki minulih študij in pilotni eksperimenti, ki so se izvajali po svetu, so:

  • konec stigmatizacije revnih, brezposelnih, samskih mater in drugih,
  • občutek, da lahko odločaš o svojem življenju,
  • boljše zdravje in večji optimizem,
  • večje zaupanje v državne strukture,
  • občutek avtonomije,
  • zmanjšanje absolutne revščine: nihče več ne bo lačen.

Valerija Korošec, ki je za Slovenijo že leta 2010 pripravila lasten predlog UTD v Sloveniji, tudi sicer pa ostaja ena od najvidnejših zagovornikov uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka, je ob aktualnem vodstvu Slovenije v pobudi med drugim povedala: »Nadvse smo zadovoljni s trenutnimi rezultati, saj si želimo biti prva država, ki bo dosegla dovolj podpisov. Če bomo Slovenci zmagali, si lahko obetamo, da bomo prav mi ena od tistih treh držav, ki bi jih EU lahko izbrala za pilotski projekt uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka.«

Da je zanimanje za idejo univerzalnega temeljnega dohodka v Evropi precejšnje, dokazujejo odmevne aktivnosti UTD aktivistov na evropskih tleh. Leta 2016 je veliko zanimanja zbudil švicarski referendum na temo potencialne uvedbe univerzalnega temeljnega dohodka, nedavni finski raziskavi pa so svoj lasten eksperiment začeli izvajati tudi v Nemčiji.

V okviru nemške študije bo tako 120 oseb kar tri leta prejemalo 1200 evrov mesečno – torej prihodek, ki je v nemških razmerah tik nad pragom revščine. Podatke bodo primerjali s kontrolno skupino 1380 ljudi, ki dodatka ne bodo dobili. Skupaj bo v eksperimentu, s katerim želijo ugotoviti, kako UTD spreminja ljudi in družbo, sodelovalo 1500 oseb.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord