Potrebo po pomoči strokovnjaka v večji meri v raziskavi izrazili predvsem brezposelni in študenti

Zaradi stisk v epidemiji

14. 4. 2021, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Potrebo po pomoči strokovnjaka v večji meri v raziskavi izrazili predvsem brezposelni in študenti (foto: Profimedia) Profimedia

Udeleženci v raziskavi, ki je bila pretežno izvedena decembra lani, so ocenili, da v drugem valu epidemije doživljajo podobno, morda le malo višjo stisko kot v prvem. Tri četrtine jih ne čuti potrebe po psihološki podpori. Med tistimi, ki izražajo potrebo po pomoči strokovnjaka, so predvsem brezposelni in študenti, pravi psihologinja Nina Krohne.

Raziskava je del akcijskega načrta za izvajanje psihološke pomoči v razmerah epidemije covida-19, katerega nosilec je Nacionalni inštitut za javno zdravje. Koordinator v raziskavi je Društvo psihologov Slovenije, v njenem izvedbenem delu pa so sodelovale organizacije iz Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Podatke so zbirali prek spleta, in sicer predvsem decembra lani. Sodelovalo je 3556 udeležencev, vzorec pa ni reprezentativen, saj v njem prevladujejo ženske, višje izobraženi, nizek pa je odstotek oseb nad 65 let.

Stiske pri posameznikih so različne, v splošnem pa ugotavljajo, "da je stiska, ki jo posamezniki čutijo, srednje intenzivna", je na današnji vladni novinarski konferenci glede covida-19 pojasnila Nina Krohne z Univerze na Primorskem in psihologinja v društvu psihologov. Kot je dejala, jih veseli, da udeleženci ugotavljajo, da imajo vire spoprijemanja s to stisko, da se z njo srednje do relativno uspešno spoprijemajo.

V primerjavi s prvim valom epidemije udeleženci ugotavljajo, da je njihova stiska podobna, morda le malce višja. Stiske so na področju zdravja, a bolj kot strah pred lastno okužbo, so pri udeležencih zaznali strah pred okužbo bližnjih. Skrbi jih tudi negotova prihodnost, prav tako izstopa strah pred izgubo oz. omejitvijo svoboščin.

Stiske, ki se pojavljajo na področju slabše dostopnosti zdravstvenih storitev, so prisotne pri vseh, a izstopajo predvsem upokojenci, ki se v tem času soočajo tudi z intenzivnejšimi stiskami zaradi ločenosti od družinskih članov. Predvsem pri zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, socialnem varstvu, zdravstvu, gospodarstvu in tudi starših šoloobveznih otrok v raziskavi ugotavljajo, da doživljajo stiske zaradi spremenjenega obsega dela in dela v stresnih okoliščinah.

Starši šoloobveznih otrok so v času, ko je potekal pouk na daljavo, izražali tudi stiske, povezane izvajanjem dela na daljavo ter usklajevanjem službenih in družinskih obveznosti. Predvsem pri zaposlenih v gospodarstvu, samozaposlenih, brezposelnih in tudi študentih pa se pojavljajo stiske, povezane z nestabilnostjo zaposlitve in potencialnim upadom materiale varnosti.

Pri študentih se v primerjavi z ostalimi še višje izražajo stiske zaradi izolacije

Nemalo stisk pa je mnogim od njih prineslo tudi to, da so se bili primorani preseliti nazaj v skupno gospodinjstvo. Poročajo tudi o slabših odnosih v zasebnem življenju.

Kot ugotavljajo v raziskavi, je med epidemijo prišlo do porasta nasilja, tako na področju partnerskih odnosov, v družinah, kot v delovnem okolju. O najvišjem odstotku pojavnosti nasilja v družini oz. partnerskem odnosu poroča študentska populacija, zaposleni v zdravstvu pa o višji pojavnosti nasilja na delovnem mestu. O tej izkušnji namreč poroča kar vsak deseti zaposleni v zdravstvu, je navedla Krohnetova.

Tri četrtine sodelujočih v raziskavi sicer ne čuti potrebe po psihološki podpori. Med tistimi, ki so izpostavili to potrebo, pa jih večina podpore ni poiskala. Kot razloge so navedli predvsem, da imajo občutek, da še zmorejo obvladovati, kar jim prinaša trenutna situacija. Poleg tega so izpostavljali tudi težave z dostopnostjo do psihološke podpore.

Večji delež tistih, ki izražajo potrebo po pomoči, je med brezposelnimi in študenti

Kot je dejala, gre za populacijo, pri kateri so ugotovili tudi nekoliko višje izraženo simptomatiko depresije.

Pri tem se je dotaknila nekaterih navedb v medijih v zadnjih dneh. "Ne moremo trditi, da kar 90 odstotkov študentov trpi za depresijo oz. izkazujejo simptome, ki ustrezajo diagnozi depresije. Diagnoza depresije je nekaj, kar lahko postavi le strokovnjak na individualnem nivoju, v naši raziskavi pa ugotavljamo, da pravzaprav prihaja do nekih depresivnih oz. anksioznih razpoloženj. Prav tako nimamo informacij, kakšna je pojavnost, ali so razpoloženja zgolj redka ali pogostejša," je pojasnila.

Glede podatka, da vsak četrti študent razmišlja o samomoru, pa je navedla, da je samomorilno vedenje širok spekter, od misli o tem, da posameznik ne zmore več, pa do tega, da nekdo razmišlja o smrti, samomoru ali nenazadnje tega načrtuje. "In v naši raziskavi pravzaprav nimamo podatka o tem, kje na spektru se študenti nahajajo, ali gre zgolj za neke misli o tem, da ne zmorejo več, ali je stiska resnejša. Za to bi bile potrebne nadaljnje raziskave," je še dodala. Ob tem je poudarila, da so študenti vsekakor populacija, ki ji je v tem času treba posvetiti posebno pozornost.

Sicer pa najvišji delež sodelujočih v raziskavi pravi, da ne potrebuje drugih virov pomoči. Po besedah Krohnetove ugotavljajo, da ti že uporabljajo nekatere načine za lajšanje stiske, s pogovori s prijatelji, družino, športno vadbo, različnimi hobiji, kot so branje knjig ali spremljanje določenih izobraževalnih oz. sprostitvenih vsebin na televiziji oz. spletu.