26. 1. 2022, 09:37

Pred 40 leti je algoritem izračunal leto propada naše družbe – in kot kaže je bil točen

Profimedia

V sedemdesetih letih so znanstveniki vpregli računalniške algoritme, s katerimi bi predvideli morebitni kolaps naše družbe. 35 let kasneje so preverili, kako točen je bil ta model razvoja naše družbe – in ugotovili, da smo dejansko na prav tej začrtani poti. Zdaj znanstveniki preverjajo, če lahko še uberemo pot na bolje.

Računalniški model razvoja in propada naše družbe je sedemdesetih letih razvil inštitut MIT. Vključeval je različne faktorje, od populacije, naravnih surovin in energetske porabe. Po izračunih tega računalniškega modela, naj bi naša družba propadla v sredini 21. stoletja, točneje leta 2040. Razlog? Meje gospodarske rasti, ki bi povzročile industrijski kolaps.

The Guardian poroča, da takrat rezultate tega modela niso jemali resno, ko so bili objavljeni, pa so jih celo posmehovali.

Potem pa je leta 2009 nova skupina raziskovalcev opravila podobno študijo, kasneje objavljeno v publikaciji American Scientist. Zaključili so, da so rezultati modela iz sedemdesetih »35 let kasneje v letu 2008 skorajda popolnoma točni« in dodali: »Ne poznamo nobenega ekonomskega modela, ki bi bil tako točen po tako dolgem obdobju.«

Lansko leto je svoje podatke dodala še nizozemska raziskovalka trajnostnega razvoja Gaya Herrington, ki je dodatno potrdila nekatera predvidevanja iz študije. Za The Guardian je povedala, da so njeni izsledki tako črnogledi, kot si lahko le predstavljamo.

Današnji podatki se dejansko ujemajo s predvidevanji iz leta 1972, ki je kot slabši možen scenarij predvidel zaustavitev gospodarske rasti proti koncu našega trenutnega desetletja (do 2029) in posledični kolaps 10 let kasneje.

Ima pa Gaya Herrington tudi nekaj optimističnih novic. »Ključno odkritje moje študije je, da še imamo možnost preusmeriti pot k scenariju, ki se ne konča v kolapsu,« je povedala za The Guardian. »Z inovacijami in novimi razvojnimi projekti različnih vlad ter civilnih družb lahko prenovimo model, ki ponuja alternativno perspektivo izzivov in priložnosti, s katerimi lahko ustvarimo bolj trajnostni svet.«

Vir: The Guardian, American Scientist

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec