Pred slovenskim turizmom še eno zahtevno leto

Lani 51 odstotkov manj prihodov

2. 2. 2021, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Pred slovenskim turizmom še eno zahtevno leto (foto: Daniel Novakovič/STA) Daniel Novakovič/STA

Slovenski turizem po letu 2020, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, čaka še eno zahtevno leto. Gre sicer za leto, ko se Slovenija ponaša z nazivom evropske gastronomske regije, zato so deležniki v panogi izpostavili upanje, da bodo gostinci in drugi turistični delavci čim prej znova lahko odprli vrata.

Lani je Slovenija zabeležila 51 odstotkov manj prihodov in 42 odstotkov manj prenočitev kot pred letom dni. Prihodov tujih turistov je bilo 74 odstotkov manj, kar je enako zmanjšanju mednarodnega turizma na globalni ravni, je statistične podatke, objavljene prejšnji teden, na današnji spletni novinarski konferenci povzela direktorica Slovenske turistične organizacije (STO) Maja Pak.

Padec prihodov tujih gostov je ublažila 21-odstotna rast domačih turistov, ki so ustvarili za tretjino več prenočitev. To je bila posledica turističnih bonov, promocijske kampanje Moja Slovenija ter privlačne ponudbe turističnega gospodarstva, je ocenila Pakova. Podatki Evropske potovalne komisije ob tem kažejo, da sta bili Slovenija in Danska edini evropski destinaciji, ki sta lani uspeli zabeležiti rast prenočitev domačih gostov.

Slovenski turizem je trenutno pri številkah izpred desetih let, je spomnila direktorica STO. Okrevanje bo dolgo, na številke iz leta 2019 bi se lahko vrnili šele okoli 2024. Pri tem so nekateri deli panoge precej bolj prizadeti kot drugi, denimo turistične agencije, vodniki, poslovna srečanja, prevozniki, gostinci, mestni hoteli in drugi.

Letos slovenski turizem pričakuje podobne številke kot lani, a z nekoliko manj slovenskimi in nekoliko več tujimi gosti. Aprila ali maja bodo turistični delavci že pričakovali tuje goste, a bo veliko odvisno od takrat veljavnih ukrepov in zdravstvene slike v Sloveniji in širše.

Epidemija na globalni ravni hud udarec za mnoge države

Državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc je poudaril, da je epidemija covida-19 in z njo povezan 80-odstotni upad turizma na globalni ravni hud udarec za mnoge države, tudi za Slovenijo. Z začetkom cepljenja se po njegovih besedah vrača nekaj optimizma, a je za okrevanje panoge najprej ključno, da turizem in gostinstvo vmesni čas sploh preživita.

"O resničnem okrevanju bomo lahko govorili šele takrat, ko se bo ponovno zagnal mednarodni promet in se bodo sprostili omejitveni ukrepi pri nas in v tujini," je dejal Zajc. Da bi čim prej prišli do te točke, je treba iskati rešitve na mednarodni ravni, zlasti zagotavljanje nadzora za varen prehod meja. "O tem vprašanju v okviru Evropske komisije že teče razprava," je pojasnil.

Do takrat pa je treba turističnemu sektorju omogočiti, da ohrani delovna mesta. K temu so veliko pripomogli dosedanji protikoronski zakoni z ukrepi, kot so subvencioniranje čakanja na delo, skrajšanega delovnega časa in povračila dela fiksnih stroškov. V okviru sedmega protikoronskega zakona je v pripravi drugi poziv za sofinanciranje obratovalnih stroškov v višini 36 milijonov evrov.

SID banka in slovenski podjetniški sklad sta prilagodila obstoječe finančne instrumente in uvedli nekatere nove. Posojilni sklad za turizem na SID banki v višini 160 milijonov evrov je že zaključen, podjetniški sklad pa bo nudil 90 milijonov evrov za brezobrestne kredite za mala in srednja podjetja, tudi turistične agencije, je med drugim navedel Zajc. V nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost je za preoblikovanje slovenskega turizma predvidenih 93 milijonov nepovratnih in 200 milijonov povratnih sredstev.

Na gospodarskem ministrstvu so ob tem že začeli z evalvacijo rezultatov strategije trajnostne rasti slovenskega turizma 2017-2021, ki bo potekala do aprila, hkrati pa z razpisom že iščejo pripravljalca nove strategije.

Nenazadnje je vlada do konca letošnjega leta podaljšala veljavnost turističnih bonov

Od skupne vrednosti 357 milijonov jih je bilo lani unovčenih 128 milijonov, delno ali v celoti izkoriščenih je okoli 935.000 bonov. Preostale bodo upravičenci lahko unovčili letos, kakor hitro bodo nastanitveni obrati lahko odprli vrata. "Upam, da se bo situacija toliko izboljšala, da ne bo potrebno novo podaljšanje," je dejal Zajc.

Kdaj bi lahko gostinci ali hotelirji znova začeli sprejemati goste, državni sekretar ni želel ugibati. Na prvem mestu je obvladovanje epidemije, je podčrtal, a ocenil, da se številke trenutno gibljejo v pravo smer.

Na novinarski konferenci so danes še posebej izpostavili Slovenijo kot evropsko gastronomsko regijo. Ta projekt ni le promocijski, ampak v pomembnem delu tudi razvojen, je spomnila Pakova.

V letošnjem letu je STO zeleno shemo slovenskega turizma razširila na gostince z znakom Slovenia Green Cuisine. Čeprav so poziv objavili šele prejšnji teden, sta dva ponudnika znak že prejela; to sta Gostilna pri Lojzetu z Dvorca Zemono ter restavracija COB (Cooking outside the box) iz Portoroža.

Govorniki na novinarski konferenci so se sicer strinjali, da ima Slovenija kot kulinarična destinacija velik potencial v kakovostnih lokalnih sestavinah, tradiciji in kreativnosti. Je pa ambasadorka projekta evropske gastronomske regije Mira Šemić pozvala k nadaljnjemu razvoju strežbe. "Opažamo, da je servis šibka točka," je dejala in poudarila, da morajo natakarji gostu znati predstaviti "vse, kar Slovenija ponuja".