Predlog petega protikoronskega zakona s podaljšanjem nekaterih obstoječih ukrepov in uvedbo novih

24. 9. 2020, 12:58 | Aktualno | Vir: STA
Predlog petega protikoronskega zakona s podaljšanjem nekaterih obstoječih ukrepov in uvedbo novih (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Vlada v predlogu petega protikoronskega zakona, ki ga je potrdila v sredo, ostaja pa odprt do ponedeljka, podaljšuje nekatere obstoječe protikrizne ukrepe ter uvaja nove. Med ključnimi so podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo vsaj do konca leta, mesečni temeljni dohodek za samozaposlene in ukrepi za skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu.

Kot je na vladni novinarski konferenci poudaril minister za delo Janez Cigler Kralj, katerega resor je bdel nad pripravo predloga, prinaša predlog petega protikriznega zakona nov sveženj ukrepov za omilitev negativnih posledic zdravstvene krize za ljudi in gospodarstvo ter ukrepe za preprečevanje oz. obvladovanje širjenja novega koronavirusa.

Vlada tako v kontekstu, ko je novi koronavirus postal del nove realnosti, išče poti, kako zagotoviti čim bolj nemoteno delo, življenje in delovanje javnih storitev. Pokriva področja, kot so trg dela, zdravstvo, socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje in tudi kmetijstvo ter infrastruktura.

Zakonski predlog podaljšuje nekatere že znane ukrepe. Med ključnimi je podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo na domu za vse panoge do konca leta z možnostjo podaljšanja do sredine 2021 z vladnim sklepom, če bo treba. Je pa pri tem vlada predvidela zaostritev vstopnega pogoja, ki bi bil tako po novem vsaj 30-odstotni upad prometa glede na 2019. Trenutno je ta pogoj pri več kot 10-odstotnem upadu.

Zakonski predlog podaljšuje tudi ureditev nadomestil zaposlenim za čas odobrene karantene iz četrtega protikoronskega zakona, z začetkom veljavnosti 1. septembra pa uvaja možnost nadomestila za starše otrok do vključno 5. razreda osnovne šole, ki morajo v karanteno. Nadomestilo bo pri 80 odstotkih povprečne mesečne plače za poln delovni čas. V predlogu je predvideno tudi povračilo samozaposlenim za čas karantene v višini 250 evrov, preračunano na čas karantene 10 dni.

Samozaposleni

Zakonski predlog za samozaposlene s 1. oktobrom spet uvaja tudi možnost začasne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka za delno povračilo izgubljenega dohodka, ki je bil v veljavi v času razglašene epidemije. Gre za 1100 evrov, od tega je 700 evrov nadomestilo izgube prihodka in 400 evrov za plačilo prispevkov. Če država samozaposlenemu krije prispevke, bo tako ta temeljni dohodek 700 evrov. Vstopni pogoj je prav tako 30-odstotni upad prometa glede na 2019.

Med ključnimi ukrepi je tudi rešitev za skrajšanje čakalnih vrst v zdravstvu, in sicer tako, da se odpre možnost financiranja iz zdravstvene blagajne vsem izvajalcem, ki imajo registrirano zdravstveno dejavnost, torej tudi zasebnim.

To je bila ena od stvari, ki je razburila sindikate. Ti so tako v sredo predčasno zapustili zadnja usklajevanja socialnih partnerjev o zakonskem predlogu. Jim je pa šla vlada vseeno nekoliko naproti in iz zakonskega predloga izločila predloge glede dodatkov za določene skupine zaposlenih v zdravstvu zunaj sistema plač v javnem sektorju.

Zakonski predlog prinaša še en pomemben ukrep na področju, kjer se stikata zdravstvo in trg dela. Gre za možnost koriščenja bolniške odsotnosti z dela do treh delovnih dni brez obiska osebnega zdravnika. Maksimalno število dni tovrstnega bolniškega staleža je devet dni na leto.

Pravna podlaga za začasno prerazporeditev zaposlenih

Predlog petega protikoronskega zakona ustvarja tudi pravno podlago za začasno prerazporeditev zaposlenih, če pride do potrebe v socialnovarstvenih zavodih zaradi izbruha okužbe z novim koronavirusom. Predvidena je tudi uvedba dodatka za neposredno delo v sivih ali rdečih conah v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače zaposlenega.

Uvaja se ukrep financiranja zaščitne opreme in sredstev za razkuževanje za socialnovarstvene zavode in javne zdravstvene zavode ter tudi vzgojno-izobraževalne zavode. Na področju vzgoje in izobraževanja prinaša predlog tudi nekaj pravnih podlag za možnost sprememb šolskega koledarja in izobraževalnega procesa na daljavo. Predvidena je tudi oprostitev plačila za vrtec v primeru odrejene karantene otroku.

Na področju infrastrukture se bo z namenom ohranjanja delovnih mest izvajalcem občasnih prevozov zagotovilo nadomestilo stroškov, ki so jih imeli od začetka epidemije do 11. maja, saj takrat niso mogli opravljati prevozov. Predvideno je tudi, da bodo lahko uveljavljali stroške za zaščitno opremo in razkuževanje vozil.

Peti protikoronski zakon bi lahko prinesel tudi nekaj sprememb glede nadzora kršitev o omejitvi druženja v zasebnih prostorih in v podjetjih. Na vprašanje o možnem nadzoru zasebnih zabav je namreč vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin dejal, da bodo na to vprašanje odgovorili, ko bo pripravljen čistopis zakona. Pri tem pa dodal, da ne gre za spreminjanje policijskih pooblastil, pač pa za pooblastila zdravstvene ali delovne inšpekcije.

Besedilo zakona odprto do ponedeljka

Besedilo zakona je namreč po besedah Kacina odprto do ponedeljka, ko bodo možne še nekatere dopolnitve. Cigler Kralj je dodal, da je besedilo v splošnem potrjeno in da bodo možne le manjše dopolnitve.

Minister za delo je sicer v luči dejstva, da so potrebe in stiske ponekod še vedno velike, uspeli predlagati nov kakovosten nabor ukrepov, ki pa mora biti pravočasno sprejet. Vlada ga bo tako v DZ kot dosedanje pakete poslala po nujnem postopku.

Cigler Kralj je še enkrat spomnil, da so se glede zakonskega predloga s socialnimi partnerji v zadnjih dneh pogajali 20 ur in uskladili okoli štiri petine ukrepov. To je po njegovem dober dosežek.

Sicer pa je v zakonski predlog vključena vrsta ukrepov na različnih področjih

Na področju vzgoje in izobraževanja je na primer predvideno financiranje prostovoljnega cepljenja proti sezonski gripi iz proračuna. Visokošolskim zavodom pa bo omogočeno sprejetje sprememb obveznih sestavin študijskih programov za letošnje študijsko leto, pri čemer bodo te lahko začele veljati takoj.

Na področju izvrševanja kazenski sankcij je predvidena možnost prekinitve prestajanje kazni zapora obsojencu, če je to potrebno zaradi preprečitve širjenja novega koronavirusa in če ne obstajajo varnostni zadržki. Direktor zavoda za prestajanje kazni zapora pa bo lahko v letošnjem letu z namenom preprečitve širjenja epidemije predčasno odpustil obsojenca največ šest mesecev pred iztekom kazni, torej tri mesece prej kot po veljavni zakonodaji.

Na področju socialnega varstva so poleg že omenjenih še nekateri ukrepi. Napoveduje se kritje izpada prihodkov zaradi nezasedenih kapacitet izvajalcem institucionalnega varstva za obdobje od 1. junija 2020 do 31. decembra 2021, če so te kapacitete prazne zaradi omejevanja okužb. Za isto obdobje pa bi jim pripadlo tudi povračilo stroškov oskrbnine, ko se oskrbovanec zaradi ukrepa omejevanje okužb umakne v domačo oskrbo.

Sicer pa bi pristojnost za vodenje prekrškovnega postopka in izrekanje glob po zakonu o nalezljivih boleznih podelili tudi policiji in občinskemu redarstvu.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri