Predsedniki pobude Tri morja podprli deklaracijo o milijardah za razvoj regije!

6. 6. 2019, 15:31 | Aktualno | Vir: STA
Predsedniki pobude Tri morja podprli deklaracijo o milijardah za razvoj regije! (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Predsedniki držav pobude Tri morja so danes sprejeli sklepno deklaracijo, v kateri so podprli vzpostavitev investicijskega sklada pobude, s katerim bi lažje financirali prednostne projekte pobude. Konkretne številke sicer še niso znane, je pa več milijard za razvoj regije obljubil tudi predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Kot je na novinarski konferenci po koncu vrha povedal gostitelj, slovenski predsednik Borut Pahor, so v zaključni deklaraciji podprli vse temeljne cilje pobude Tri morja, ki združuje 12 držav med Baltskim, Jadranskim in Črnim morjem. Podpirajo nadaljnje pospeševanje gospodarske rasti, okrepitev povezanosti Evropske unije vključno z nadaljnjo nadgradnjo infrastrukture, torej krepitev transportne, energetske in digitalne povezanosti, zavzeli pa so se tudi za ohranjanje dobrih transatlantskih odnosov.

Krepitev kohezivnosti znotraj EU

Pobuda je namenjena tudi krepitvi kohezivnosti znotraj EU, premagovanju razlik med regijami in tudi sicer krepitvi enotnosti in demokratičnosti EU, je poudaril Pahor in v imenu ostalih gostov izrazil pričakovanje, da bo cilje te pobude v svoje politike vključila tudi tudi Evropska komisija.

S konkretnimi projekti želijo zmanjšati zaostanek za zahodnim delom unije in, kot je na novinarski konferenci poudarila hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović, omogočiti svojim državljanom, da bodo imeli enake priložnosti za razvoj in napredek. Izpostavila je, da tudi Evropska komisija priznava, da je za pot na vzhodu Evrope potrebno do trikrat več časa kot na zahodu.

Za hitrejši regionalni razvoj naj bi poslej skrbel tudi nov investicijski sklad pobude Tri morja, v katerem bo, kot je nakazal Pahor, zelo pomembno vlogo igrala Poljska. Sodelovanje je napovedala tudi Evropska investicijska banka. O konkretnih številkah Pahor ni hotel govoriti, je pa pojasnil, da bo predlog sedaj predstavljen vladi, ki se bo odločila, v kakšni višini bo sodelovala Slovenija.

Juncker je aktivnosti držav, ki sodelujejo v pobudi, pozdravil in ocenil, da to še dodatno krepi unijo, konkretni projekti pa konkretno izboljšujejo življenja državljanov. Poudaril je, da je bilo v regijo, ki jo oblikujejo države pobude Tri morja, vloženih okoli 60 milijard evrov iz strukturnih skladov ter 42 milijard iz "Junckerjevega" Evropskega sklada za strateške naložbe. V naslednji finančni perspektivi do leta 2027 pa je Evropska komisija za krepitev povezanosti unije predvidela 42,3 milijarde evrov, je še razložil Juncker.

12 držav znotraj pobude

Pobuda združuje 12 držav med Jadranskim, Črnim in Baltskim morjem - Avstrijo, Bolgarijo, Češko, Estonijo, Hrvaško, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo.

Pahor in Grabar-Kitarovićeva sta izpostavila, da je pobuda odprta za sodelovanje z drugimi državami in mednarodnimi institucijami. Tudi predsednika Romunije in Poljske, Klaus Iohannis in Andrzej Duda, sta pozdravila predvsem sodelovanje nemškega predsednika Frank-Walterja Steinmeierja na tokratnem vrhu pobude v Sloveniji, pa tudi ameriškega sekretarja za energetiko Ricka Perryja.

Predsedniki, ki so gostili dosedanje vrhe pobude v Dubrovniku, Varšavi, Bukarešti in zdaj Ljubljani, so še izpostavili, da želijo ohraniti neformalno organizacijo pobude. Ostaja kot platforma, ki omogoča krepitev sodelovanja in skozi poslovni del vzpodbuja izvedbo prednostnih projektov. Edina "institucionalizacija" bo omenjeni investicijski sklad in pa pregled napredka na omenjenih projektih.

Izpostavili so tudi podporo poslovnemu delu vrha pobude, kar so vzpostavili na lanskem vrhu v Bukarešti. Ocenili so, da udeležba v Ljubljani dokazuje interes in privlačnost pobude za sodelovanje gospodarskih subjektov, kar da bo pomembno pospešilo vlaganja v skupne projekte.

48 prednostnih projektov

Skupnih prednostnih projektov, s katerimi naj bi okrepili povezanost med sodelujočimi državami na področjih prometnih povezav, energetike in digitalizacije, je 48. Med njimi je pet slovenskih: drugi tir Divača-Koper, obnova železniškega vozlišča Ljubljana, plinska povezavo med Slovenijo in Madžarsko, izboljšanje električnega omrežja med Slovenijo in Hrvaško ter digitalna avtocesta 5G.

Poljski predsednik Duda je danes izpostavil, da ravno vrh v Ljubljani dokazuje, kako se je že razvila pobuda Tri morja od začetkov leta 2015. Romunski predsednik Iohannis pa je izrazil zadovoljstvo, da vse, kar so si zadali v Bukarešti, deluje. Tudi sam je napovedal, da si bodo še naprej prizadevali za krepitev blaginje državljanov sodelujočih držav.

Naslednji vrh pobude naj bi gostila Estonija. Predsednica Kersti Kaljulaid je že v sredo, prvi dan vrha, povabila prisotne, naj se udeležijo naslednjega vrha pobude Tri morja v Tallinnu.