Predstavniki politike in stroke predstavili poglede na univerzalni temeljni dohodek

7. 11. 2020, 13:50 | Aktualno | Vir: STA

                            Predstavniki politike in stroke predstavili poglede na univerzalni temeljni dohodek (foto: profimedia) profimedia

Univerzalni temeljni dohodek bi bil lahko eden od ukrepov za spopad z revščino ali orodje, s katerim bi zagotavljali dolgoročno agregatno povpraševanje. A sodelujoči iz vrst politike in stroke so danes v pogovoru izpostavili več vprašanj, med drugim, ali bi se morali zaradi univerzalnega temeljnega dohodka odpovedati drugim socialnim transferjem.

O univerzalnem temeljnem dohodku so na današnji virtualni okrogli mizi spregovorili v okviru Slovenskega sociološkega srečanja 2020.

Čas krize je po besedah predsednice SD Tanje Fajon vedno priložnost za iskanje alternativni rešitev in idej. "Ideja o univerzalnem temeljnem dohodku ni nova, postaja pa zadnjih deset let vse bolj dodelana," je ocenila. V stranki so z dogajanjem na tem področju seznanjeni in spremljajo pilotne projekte po Evropi, je dejala. Univerzalnemu temeljnemu dohodku ne nasprotujejo, a se moramo po besedah Fajonove vprašati, ali bi se morali na njegov račun odpovedati kakšnemu drugemu socialnemu transferju in če, kateremu.

"Potrebujemo predvsem močnejšo socialno varnostno mrežo," je dejala Fajonova in pri tem med drugim vedla brezplačni vrtec za otroke namesto davčne olajšave za vzdrževane družinske člane, javni sistem dolgotrajne oskrbe in dostopen fond javnih stanovanj.

Z idejo univerzalnega temeljnega dohodka se dlje časa ukvarjajo tudi v SAB. Po besedah predsednice stranke Alenke Bratušek si želijo, da bi se o tem odprla širša razprava. Dejala je, da so tudi stranke koalicije ustavnega loka - poleg SAB še SD, Levica in LMŠ - v program zapisale, da se bodo s to idejo resno začele ukvarjati. "Ni pa to stvar, ki se jo da narediti čez noč. Z majhnimi koraki je treba naprej. Predlogo se v Sloveniji in Evropi govori o tem, narejenega pa je bilo bolj malo," je izpostavila Bratuškova.

Evropski poslanec iz vrst LMŠ Klemen Grošelj in ekonomist Jože P. Damijan sta dejala, da bi bil lahko univerzalni temeljni dohodek ukrep za spodbuditev dolgoročnega agregatnega povpraševanja. Po besedah Grošlja imajo sicer v LMŠ dileme, o katerih intenzivno razmišljajo, je pa treba iskanje širšega družbenega konsenza, je prepričan.

Damijan je dejal, da se vse razvite države trenutno nahajajo v fazi sekularne stagnacije, ko stopnja rasti produktivnosti in gospodarska rast trendno upadata. In to pomeni, da je vse manj povpraševanja. "Mi smo soočeni s preseženo ponudbo, povpraševanja pa ni. Ekonomisti še vedno niso našli odgovora, zakaj ga ni," je dejal. Eden od odgovorov se po njegovih besedah skriva v povečevanju neenakosti. "Če je ustvarjen dohodek zelo neenakomerno razporejen, se to izrazi v tem, da večina prebivalstva ne more trošiti," je dejal. Dodal je, da bomo še v naslednjem desetletju soočeni s tem, da bo treba povpraševanje dolgoročno stimulirati.

Koordinator Levice Luka Mesec je med pomisleki izpostavil, da si večina univerzalni temeljni dohodek predstavlja tako, da vse ostane, kot je, in sicer da javno zdravstvo ostane javno, šolstvo ostane brezplačno, socialna država takšna kot je, dobimo pa zraven vsi še nekje 300 ali 500 evrov na mesec. Hitro ugotovimo, da je to popolnoma neizvedljivo, je izpostavil. V Levici menijo, da se moramo o univerzalnem temeljnem dohodku pogovarjati kot o univerzalni socialni blazini, pod katero ne moreš pasti ne glede na to, kaj se ti zgodi.

Na srečanju sta sodelovala tudi profesorica za sociologijo družine na ljubljanski fakulteti za družbene vede Tanja Rener in Srečo Dragoš s fakultete za socialno delo.

Slednji je izpostavil, da se socialni transferji ob uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka ne bi ukinili, bi jih pa preimenovali. Denarna socialna pomoč ne bi bila odvzeta, ampak skrita v univerzalnem temeljnem dohodu, ki bi bil višji, je dejal.

Renerjeva je pozdravila razpravo. "Tudi tisti, ki se že dolgo zavzemamo za univerzalni temeljni dohodek, smo si različni pri interpretacijah in najbrž je tako tudi prav," je dejala. V razpravi je med drugim izpostavila italijanski model univerzalnega temeljnega dohodka, in sicer dohodek, ki je namenjen rezidentom in je bil namenjen predvsem zmanjševanju revščine. "Kolikor berem, je pri tem zelo uspešen," je opozorila.