Po Evropi vse več nasprotnikov ukrepom za zajezitev koronavirusa

10. 9. 2020, 06:15 | Aktualno | Vir: STA

                            Po Evropi vse več nasprotnikov ukrepom za zajezitev koronavirusa (foto: Shutterstock) Shutterstock

Po Evropi se vrstijo protesti, na katerih pozivajo k odpravi po mnenju udeležencev nepotrebnih ali prestrogih ukrepov za zajezitev novega koronavirusa. Ob tem zavračajo opozorila strokovnjakov in politikov, da so določeni ukrepi nujni, da ne bi spet prišlo do zaprtja kot spomladi. Protesti združujejo heterogeno skupino ljudi z enim ciljem.

Protesti so se pretekli konec tedna med drugim zvrstili v Rimu, Zagrebu in Berlinu. Pandemijo pa spremljajo v različnih obsegih že od pomladi. V Nemčiji se številčni protesti vrstijo že mesece, po rahljanju ukrepov so se za nekaj časa umirili, sedaj pa so spet v porastu.

Pod geslom Brez maske si svoboden skupaj korakajo skupine dresdenskih neonacistov in novodobnih hipijevskih skupin, vihrajo nemške in mirovniške zastave, veliko je govora o ljubezni, ki je zdravilo, protestniki z dlanmi rišejo srčke in pošiljajo sporočila ljubezni, opisuje proteste sociologinja Simona Zavratnik, ki je trenutno zaradi raziskovalnega dela v Berlinu.

"Protesti postavljajo pod vprašaj znanost," opozarja predavateljica na Fakulteti za družbene vede. To je po njenem mnenju pomembna točka, ki jo je treba vzeti v obzir, a hkrati jasno pokazati, da so le raziskave in preverjeni podatki in ne nasprotno, mitologije, pot k premagovanju novega koronavirusa ali izbruha kateregakoli drugega virusa.

Ob tem je pojasnila, da se protesti deloma sklicujejo na švedski model kot alternativno obliko premagovanja pandemije, obenem pa so protestniki pripravljeni spregledati, da se švedski model nikakor ne odvija v okrilju psevdoznanosti in zunaj osebne odgovornosti.

Da so med protestniki takšni, ki so začeli dvomiti v racionalne argumente, je razvidno tudi iz napisov na plakatih, na katerih z različnimi parolami med drugim trdijo, da covid-19 v resnici ne obstaja, ter svarijo pred cepljenjem oz. vstavljanjem čipov, pri čemer odgovornega vidijo v ustanovitelju Microsofta Billu Gatesu.

Čeprav pri protestih ne gre le za teorije zarot, pa je trenutno okolje primerno za njihov nastanek.

"Teorije zarote najbolje delujejo v kompleksnih in konfliktnih situacijah, ko je v družbah veliko odprtih vprašanj, pri katerih znanost ne zmore podatki takojšnega odgovora ali pa tudi prizna, da odgovorov še nima," pojasnjuje Zavratnikova.

Docent na oddelku za socialno pedagogiko ljubljanske pedagoške fakultete Tomaž Vec je podobnega mnenja, saj je po njegovem večja verjetnost, da se bodo teorije zarote v smislu ustvarjene socialne resničnosti pojavile, kadar se ljudje znajdejo v stanju negotovosti, kadar se dojemajo, kot da so ogroženi, in ko jih nekdo poskuša omejevati v nečem, kar so do takrat dojemali kot neke svoje pravice ali nekaj, kar je zanje samoumevno.

Ravno to se je zgodilo spomladi, ko so številne države z ukrepi za zajezitev pandemije uvedle stroge omejitve gibanja posameznikov. Nekateri so se takrat prvič soočili z omejitvijo lastne svobode. Kot pojasnjuje Zavratnikova, so se posegi v osebne svoboščine praviloma doslej nanašali na ožje družbene skupine, kot so manjšine in posamezniki, sedaj pa so bili prvič prizadeti vsi v družbi.

"Ob vsakršnem omejevanju nečesa, kar smo že imeli, pripisujemo temu naenkrat večji pomen in smo tudi veliko bolj senzibilni za to, kako v zvezi s tem ravnajo drugi," je opozoril Vec.

Predvsem smo pozorni do ravnanja tistih, ki so omejitve predpisali in če ravnajo drugače, se lahko pojavita jeza in dvom v racionalne argumente, dodaja.

Zavratnikova je mnenja, da je treba to nujno reševati z ustreznim komuniciranjem, saj prihaja do trenj, nerazumevanja in konfliktov. Podobnega mnenja je Vec, ki glede teorije zarot opozarja, da bolj ko se jih napada, večja je možnost, da bodo vztrajale. Bodo pa vedno obstajali posamezniki, ki bodo verjeli v določene teorije zarot, dodaja.

Glede samih protestov Zavratnikova še ocenjuje, da imajo prepoznavno agendo v jasnem nasprotovanju ukrepom za zajezitev koronavirusa, veliko drugega pa jih ne druži. Po njenem tako ne gre za prepoznavno družbeno gibanje, domet teh protestov pa je manjši.

"Pri tovrstnih protestih oziroma nasprotovanju ukrepom gre za projektne upore. Zato tudi lahko skupaj korakajo skrajna desnica in deklarirano levičarska gibanja, nacionalisti, neonacisti in newagevske skupine. In vsi vihrajo s transparenti o svobodi," je dejala.

Ker so med njimi po njenem mnenju nepremostljive svetovnonazorske in vrednostne razlike ne pričakuje dolgoživosti skupnega delovanja.