A kustična predelava ubogega korejca je dosegla vrhunec, ko je poba v isti avto vgradil iz Celovca prešvercani ojačevalec in na previdnost pri povečevanju glasnosti pozabil opozoriti uradnega lastnika, torej gospoda očeta. Ko je stari čez nekaj dni končno le prišel do ključev in sedel v avto, bi mu od silnih amperov, vatov in voltov skoraj odpihnilo glavo.

Sinov avtoakustični 'pimp my ride' je zapečatil tako, da je ob glasnem preklinjanju iz hyundaia potrgal vso pozneje vgrajeno elektroniko z vratnimi tapetami in zadnjo polico vred, prestolonaslednik pa je ostal brez rezervnega kompleta ključev.

Profiji

»Avtoakustika je seveda precej več kot le stereotipno razmišljanje o vgradnji močnega basa in glasnih zvočnikov, da vse brni in se tresejo šipe,« pravi naš sogovornik Jaka Seleš, evropski prvak v avtoakustiki, ki v Grosupljem že vrsto let skrbi za akustično opremo bolj ali manj prestiž­nih vozil.

»Avtoakustika v bistvu nima nič skupnega z doseganjem maksimalne glasnosti, tiste, pri kateri žvenketajo šipe in zaradi premočnih basov poskakujejo vrata,« pojasni Seleš in pove, da so si glasno razbijanje z basi menda izmislili Američani oziroma tamkajšnja temnopolta skupnost, in to z enim samim namenom – (glasno) opozoriti nase in v vseh pogledih izstopati iz množice. Toda Američani na tem področju niso velesila. Najkakovostnejši produkti prihajajo iz Evrope, predvsem iz Skandinavije.

»Jakost in moč nimata s kakovostjo nikakršne zveze, res pa je, da je dobro imeti zmogljiv avdiosistem, saj lepo igra že pri 30 odstotkih svoje moči. Če neko komponento navijemo do roba njene zmogljivosti, se skorajda brez izjeme pojavijo šumi in napake.«

Pri podjetju Seles audio, ki ga je Jaka postavil na noge in ga tudi vodi, uvažajo, prodajajo in vgrajujejo v avtomobile vrhunske komponente. Ne ustrašijo se niti najdražjih avtomobilov – ravno v času našega obiska so v delavnici obdelovali najnovejši model porscheja 911 turbo. Ta ima sicer že sam po sebi dober avdiosistem in kakovost zvoka ni slaba, toda možnosti za izboljšanje je vedno dovolj, menijo fantje.

Da se lotiš obdelave takega avtomobila, se odgovornosti, ki jo s tem prevzameš nase, ne smeš bati. »Jasno, podreti je treba kar nekaj avtomobila. Odstraniti notranje obloge, vratne tapete in še kaj. Odgovornost je velika. Če delaš na novem avtomobilu za skoraj 200 tisoč evrov, pa še toliko bolj. Lastnik ne bi bil vesel, če bi kaj poškodovali ali polomili, zato je treba delati počasi, previdno in natančno.

Toda s tem imamo res veliko izkušenj. Vse dodatne nosilce naredimo iz ogljikovih vlaken in avto v celoti sestavimo takšen, kot je bil. Tudi za tapeciranje novih delov uporabimo na primer originalno usnje iste znamke, iz kakršnega so deli v avtomobilu,« pove Jaka, ki vsak avto izmeri s posebnimi instrumenti, šele potem se loti dela.

Napake v zvoku zazna s posebnim računalnikom in mikrofoni, ki izmerijo testne tone, tako imenovani pink noise, v kabini avtomobila in na osnovi teh meritev izriše graf oziroma krivuljo zvoka, tako da lahko mojstri iz Grosupljega ugotovijo, kje se pojavljajo popačenja ali napake. »Takšne meritve so nujno potrebne, saj le tako vemo, koliko, kje in kaj bomo vgradili v avto ali zamenjali. Ker so danes v večino sodobnih vozil vgrajeni dovolj kakovostni in predvsem tipski radiosprejemniki, se jih le redko zamenja. Prav zato je dela še toliko več, saj moramo iz obstoječe naprave dobiti čim boljši zvok. Kdor trdi, da lahko vse napake v zvoku in frekvencah zazna zgolj s svojim ušesom, blefira.«

Prvak

Vgrajujejo predvsem elektronske kretnice, ojačevalce in različne tipe zvočnikov. Ter zamenjajo vse kable, saj so fantje iz Seles avtoakustike prepričani, da so kabli glavno ožilje tehnike.

»Kabli so osnova in treba je vedeti, da vsak kabel ne gre na vsak zvočnik. In prav tako je treba vedeti, katere komponente se lahko kombinira. Ne gre vse z vsem in ne zna vsakdo zmontirati vsega. Zato sami delamo le z določenimi komponentami in znamkami, ki jih poznamo. Če kupiš ojačevalec od enega in zvočnik od drugega proizvajalca, si lahko zadel terno ali pa vse skupaj zveni grozno. Tako nekako, kot bi imel 16-palčno platišče in 17-palčno gumo. Enostavno je videti podobno, ampak skupaj ne gre. Gumo boš sicer nataknil na platišče, toda napihnil je ne boš nikdar.«

Jako z veseljem podražim, ali ima kak avto tako dober zvok, da ga ni več mogoče izboljšati. »Sam ga še nisem videl oziroma slišal, obstajajo pa nekateri serijski avtomobili s presenetljivo dobrim zvokom. Recimo švedski volvo. Odlična akustika. V notranjosti so uporabljeni dobri materiali in avtomobili so odlično zvočno izolirani.«

Kateri avto pa ima slabo akustiko? »Pri novejših avtomobilih me je zadnje čase najbolj razočarala zadnja serija BMW-jeve petice. Sicer tako kakovostni avtomobili, pa tako slab zvok?! Groza! BMW si tega zares ne bi smel privoščiti. Vsaj 10 ali 15 takšnih smo že predelali in zvočnike povsem prestavili na druga mesta v vozilu. Vse smo seveda naredili tako, da je zadeva skrita in da sploh ni mogoče ugotoviti, da je šlo za kakšen poseg na vozilu. Če seveda ne razmontiraš notranjosti,« pripoveduje evropski prvak, medtem ko stojiva pred njegovim 'svetovno znanim' Volkswagnovim beetlom, ki je gostoval na vseh večjih svetovnih avtoakustičnih sejmih. V notranjosti povsem predelani hrošč je Seleša stal že prek 100 tisoč evrov in na nedavnem sejmu v Las Vegasu je bila pred njim ves teden vrsta.

»Sicer predelan avto na tem norem sejmu ni bil nič posebnega, ker so Američani pokazali zares divje in radikalno spremenjene avtomobile s takšnim ozvočenjem, da odnese streho. A kdor je iskal dober, čist in pravilno uravnovešen zvok, je sedel v mojega beetla in hitro se je razvedelo, da je rumeni hrošč eden izmed avtomobilov z najboljšim zvokom na vsem sejmišču, velikem kot center Ljubljane.«

Dokaz, da se Jaka ne hvali v praz­no, so številni več kot meter visoki pokali v njegovi delavnici. Grčija, Amerika, Rusija, Nemčija ... Skratka, od povsod, kamor je zapeljal svojega hrošča, na sejme ali tekmovanja v avtoakustiki, sta se vrnila s priznanjem in uvrstitvijo med najboljše na svetu.

Steklo

Seleš pravi, da mora biti zvok dober v razponu od 20 pa vse do 20 tisoč herzev, kjer naj bi bil desetdecibelsko raven. »To velja za domači avdiosistem, za diskoteke in za avtoakustiko. Pri avtomobilih je najpomembneje, da ima čim bolj ravno prednje steklo, da je odboj zvoka čim manjši. Odličen je na primer BMW X5, v njem zares lahko narediš zares dober zvok. Ali pa mini in VW-jev beetle, ki imata oba precej pokončno prednje steklo.

Pri športnih avtomobilih, kupejih in vozilih s precej položnim vetrobranskim steklom pa je to teže. Vsak avto ima povsem drugačno notranjost, zato je treba zvok prilagoditi za vsak model posebej. Proizvajalci vozil pa stvari poenostavijo. VW, na primer, ima enak radio za tourana, golfa, jetto in še kak model. To enostavno ne more dobro funkcionirati.«

In od kod mu znanje? »Predvsem iz dolgoletnih izkušenj, sicer pa moje delo ni kakšna umetnost. Tega se zavedam in to priznam. A kljub temu smo edini v Sloveniji, ki na mednarodnih tekmah pobiramo priznanja in nagrade. Treba je le biti dosleden. V avtoakustiki ni skrivnosti. Če koga to zanima, si danes lahko vse prebere na internetu. Toda le malokdo dosledno uboga navodila. Vsakdo zna odstraniti tapete, zmontirati največje in najdražje zvočnike in priključiti kable. Rezultata pa ni.

Pri avtoakustiki si težko sam najpametnejši in narediš, ugotoviš ali izmeriš nekaj, kar ne bi že kdo pred teboj. Ampak saj je povsod tako. Poglejte na primer Akrapoviča! Če greva od Grosupljega do Ivančne Gorice, bova našla vsaj sto ljudi, ki znajo zakriviti cev ali zvariti izpušni lonec. Torej zna teoretično vsak od njih narediti izpuh. Toda to je samo teorija.

Ker nima ustreznih naprav, znanja, izkušenj in ker ne opravlja meritev, bo njegov končni izdelek za razliko od Akrapovičevega slab in malo vreden,« je oster Seleš, ki bo v teh dneh začel v Grosupljem ob avtocesti graditi novo večnadstropno delavnico za dodelavo avtoakaustike. Poleg trgovine bo imela tudi kar nekaj posebnih razstavnih sob, v katerih bo komponente možno poslušati in jih celo primerjati s serijskimi.

Cene

Koliko pa taka reč stane? Fantje vam muziko v avtomobilu s kakšnim osnovnim kompletom lahko oplemenitijo že za zmernih 300 do 500 evrov, seveda pa gre za povsem osnoven poseg. Za kakovostno dodelavo dobrega avdiosistema boste odšteli že tisočaka, sicer pa zgornje meje ni. »Najdražji sistem, ki smo ga vgradili v povsem običajen avto, je stal 15 tisoč evrov.«

In kam gre prihodnost zvoka? »Tja kot prihodnost vsega drugega. V digitalizacijo. Še pred petimi leti je šlo samo za eksperimente, danes pa digitalne komponente že redno vgrajujemo v avtomobile. In brezžičnost, komponente z brezžično povezavo. Prihajajo celo brezžični zvočniki. Za zdaj šele kot poskus, a verjamem, da bo stvar kmalu zrela za resnejšo uporabo. Zastavlja pa se vprašanje, kakšna bo kakovost.«

In kam gre prihodnost firme Seles Audio? »Poleg zidave nove supermoderne delavnice odpiramo v Ajdovščini tisoč kvadratnih metrov veliko diskoteko v treh različnih sektorjih. Hollywood in bleščeč glamour, oddelek Teksas v lesu in s pridihom Divjega zahoda in še bambus sektor Hawaii, kjer prevladujejo jadralne deske in mivka v točilnem pultu.« Jaka je za avdioopremo zabavišča seveda poskrbel sam. Povabil nas je na odprtje in nam izdal, da je ena izmed sten v celoti sestavljena in 64 basovskih zvočnikov …

Gaber Keržišnik

foto: Bor Dobrin

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ