Protest na protest; 20 njih, haska pa od nikoder. Zakaj?

29. 9. 2020, 12:57 | Aktualno | Piše: Ana Turk

                            Protest na protest; 20 njih, haska pa od nikoder. Zakaj? (foto: Shutterstock) Shutterstock

Ker Janez Janša ni edini grešnik in edini križ naše demokracije, razgrinja profesor na filmski akademiji in nekdanji kulturni vstajnik Igor Koršič.

Ker očitki o političnem kadrovanju ne gredo le vladajoči struji. Po postavljanju 'svojih' na dotična mesta, pristavlja nekdanji policijski načelnik Pavle Čelik, slovijo vsi; Janševi in Kučanovi.

In ker bi se morali zavoljo protestov v zrcalo dobro pogledati vsi poslanci v gosjem redu. Vseh 90.

Tudi tisti, ki so se poistovetili s protestniki in pozivajo k shodom, čeravno so, nadaljuje Koršič, vsi poslanci najbolj odgovorni za kaotične razmere pod Alpami.

Zakaj?

Ker očitno ne vedo, sliko ostri Koršič, da lahko vlado nadzorujejo in od nje terjajo odgovornost.

»Če bi to vedeli, ne bi dopustili, da vlada,  pa naj bo Janševa ali katera druga, dela, kakor se ji zahoče,« zaokroža Koršič.

A pod Alpami se nam ne zatika samo zavoljo očitne neukosti od ljudstva voljenih poslancev. Poglejmo še druge razloge, da v naši državi ne premoremo demokratične kulture.

Slovenija = vladavina grešnikov

Vsi grešijo, nihče ne odstopi, ne odgovarja. In takšno pot si politična karavana utira vse od leta 1991. Kar je absurd, saj v tujini, ogledalo politikom nastavlja Koršič, odstopijo že zaradi razkritega telefonskega pogovora, v katerem beseda resda teče o marmeladi, a prstov vanjo ni namočil še nihče.

Oblastniki in njihove kravje kupčije

Tik prek epidemijo se je potrdilo, kako hitro so naši politiki pripravljeni požreti besede in obljube samo zato, da se obdržijo na oblasti. Tako sta dve politični stranki, po spominih lista Koršič, tik po volitvah 2018 vztrajali, da z Janšo ne gresta v zavezo, ko pa je Šarec odstopil in so se zamenjali stolčki, so v hipu pozabili na svoje prvotne besede, zamenjali ploščo, se pridružili Janši in se s tem izognili predčasnim volitvam.

Politiki = blagovne znamke

Tako o politikih poročajo mediji, besedo preprijema sociolog kulture in medijev Jože Vogrinc, zaradi česar se v naši ljubi domovini politično opredeljujemo na osnovi življenjskega sloga politikov, ne pa dejstev, kako bodo poskrbeli za razvoj Slovenije.

Tvit na tvit, vlak pa v drugo smer

Pozornost namenjamo napačnim stvarem, med drugim tvitom, namesto da bi se ubadali, kako nas je Janša mimogrede priključil Višegrajski skupini, ostrine ne skriva Koršič. Zato ne preseneča, da se javnost ne zgane. Pa čeravno smo še pred kratkim govorili izključno o nemškem in francoskem vlaku, zdaj pa tire gradimo proti vzhodu. 

Opozicija = neučinkovitost

Opozicija se nenehno pritožuje, ukrepa pa ne. Čeprav bi lahko. Saj so vendar zakonodajna oblast. In premorejo vse instrumente za zaščito državnih interesov. Kost opoziciji meče Koršič.

»V naši družbi je nekaj gnilega!«

Vse se torej začne in konča pri poslancih. Zdajšnjih in prejšnjih. Ki so najbolj odgovorni, da demokratičnega sistema pod Alpami ne razumemo, z nerazumevanjem pa smo ga potisnili v slepo ulico.

Zato so tu protesti. Kot krik v sili. Krik, ki mu je olje na ogenj prililo okrnjeno življenje med epidemijo.

»Protesti so alarm, da je v naši družbi nekaj gnilega. So sporočilo, da je ljudem dovolj. Da je napak v političnem sistemu preveč. Sam proteste vidim kot upor proti sistemu. In, ja, tega je treba nujno prevetriti,« sliko svetli Koršič.

Kako? Z rešitvami strežejo Koršič, Vogrinc in Čelik.

S spremembo volilne zakonodaje

Da se poslanci po uspešnih volitvah ne bodo le zvalili v poslanske naslanjače in pozabili na zaveze ljudstvu, volivcem, ampak bodo za dejanja in nedejanja odgovarjali.

S kulturo brez političnih vplivov

Da članov strokovnih komisij za delitev sredstev ne bodo več imenovali politiki, ampak se bodo sredstva med kulturnike delila mimo političnih interesov, kulturno ministrstvo pa ne bo več igralo vloge kulturnega kapitalista.

S pometanjem pred lastnim pragom

Da ne bomo več obsojali, kritizirali, obtoževali na pamet; brez dejstev, oprijemljivih podatkov in s preveč ozkim pogledom. Bodisi gejev, bodisi cerkve. In ne bomo več lepili desnih in levih etiket, ker utegne biti tisti, ki nasprotuje migrantski politiki, v resnici zagrizen levičar, le z migracijami se ne strinja.

S pritiskom na poslance, naj spoštujejo Ustavo

Da bodo predlagali glasovanje o nezaupnici vladi ali pa na Ustavno sodišče naslovili obtožbo zoper predsednika vlade in ministre, če bodo ti pri svojem delu kršili ustavo in zakone.

A nikakor ne brez trdnih dokazov in nikakor ne brez dejstev, ki jih pod Alpami, tako Koršič, po zgledu nekaterih demokratičnih sistemov vse radikalneje ignoriramo. S tem pa ne teptamo samo resnice, ampak tudi pravno državo, demokracijo. Zato je nujno ukrepanje. In to; celovito. Začenši pri ekipi 90-ih. Pri poslancih.

Ana Turk
Novinarka