Protesti proti policijskemu nasilju v ZDA ne pojenjajo

Bela hiša obdana z žico

7. 6. 2020, 10:31 | Aktualno | Vir: STA
Protesti proti policijskemu nasilju v ZDA ne pojenjajo (foto: profimedia) profimedia

Po ameriških mestih so se v soboto nadaljevali množični protesti proti policijskemu nasilju, ki so izbruhnili po smrti 46-letnega temnopoltega Georgea Floyda 25. maja v Minneapolisu. V prestolnici Washington se je zbralo na desettisoče, po nekaterih ocenah celo na stotisoče ljudi, množična udeležba pa je bila znova tudi v New Yorku.

V Washingtonu so množice protestirale tudi v okolici Bele hiše, ki je dodatno zagrajena z novim krogom žičnate ograje. Natančnih številk o udeležencih ni, ocene pa se gibajo od 100.000 do milijona ljudi. Protestniki so se zbrali tudi na na novo preimenovanem trgu Črna življenja štejejo nedaleč od Bele hiše, za kar je poskrbela županja Muriel Bowser, ki je dala z geslom gibanja proti policijskemu nasilju nad temnopoltimi popisati tudi bližnje ulice.

Protesti so do večera potekali mirno, nadzirali so jih policisti brez polne bojne opreme, vendar pa se je okrog Bele hiše zbralo več sto ali tisoč uniformirancev brez posebnih oznak, ki so imeli čelade, ščite in drugo opremo proti protestnikom.

V New Yorku se je v soboto večtisočglava množica odpravila iz Brooklyna čez istoimenski most na Manhattan, iz Harlema je krenila podobno velika reka ljudi proti jugu do Greenwich Villagea. Protesti z glasbo, prepevanjem in skandiranjem gesel proti policijskemu nasilju in pozivi k reformam so potekali na trgih Union, Foley in Washington Square Parku, organizatorji različnih skupin so udeležencem delili hrano, prvo pomoč in v vročem in vlažnem dnevu predvsem vodo.

Popoldne je proteste v New Yorku prekinil hud poletni naliv in do policijske ure so se zadeve večinoma umirile. Newyorški župan Bill de Blasio je sicer ohranil policijsko uro po 20. uri še najmanj do današnjega večera, čeprav se je ropanje in uničevanje v mestu večinoma ustavilo, trgovine in lokali pa so zadelani z lesenimi ploščami. Protesti so sedaj mirni, še vedno pa množični.

Predsednik ZDA Donald Trump se razen tvitanja, da je protestnikov malo, in kritik medijev, ki da jih razpihujejo, ni oglasil v javnosti. Ostaja pa pri pozivih, da je potrebno ukrepati tudi z vojaško silo.

Ameriški mediji poročajo, da prihaja do razkola med Pentagonom in Belo hišo, ki zagovarja agresivnost, medtem ko vojaški poveljniki uporabo sile proti mirnim protestnikom zavračajo.

Po navedbah televizije CBS, ki se sklicuje na neimenovanega visokega obrambnega predstavnika, so v Beli hiši nameravali za umiritev protestov v Washingtonu in drugih mestih po državi napotiti kar 10.000 aktivnih pripadnikov vojske, vendar sta obrambni minister Mark Esper in načelnik štaba združenih poveljstev, general Mark Milley, to zavrnila.

Je pa Esper pred dnevi na območje prestolnice premestil okoli 1600 vojakov, da bi se lahko odzvali v primeru potrebe. Ker pa kakih 5000 pripadnikov nacionalne garde ni potrebovalo pomoči, so vojaki v četrtek zapustili območje, dodaja nemška tiskovna agencija dpa.

V Severni Karolini je v soboto potekala druga spominska slovesnost za Floydom. Po prvi v Minneapolisu tokrat v njegovem rodnem kraju Raefordu. Sledila bo še ena v Teksasu, kjer je preživel večino življenja.

Množice so bile v soboto med drugim na ulicah Atlante, kjer so odpravili policijsko uro, Philadelphie, Chicaga, Seattla, Los Angelesa, New Orleansa in Portlanda, nekaj sto ljudi pa je protestiralo tudi pred Trumpovim klubom za golf v Doralu na Floridi. V San Franciscu je reka ljudi preplavila znameniti most Golden Gate. Dogajanje je bilo večinoma mirno, ponekod razigrano s petjem in glasbo.

V Louisvillu v Kentuckyju je borec za državljanske pravice in politik Jesse Jackson pozval kongres, naj končno sprejme zakon o prepovedi linčanja in odpravi zaščite policistov pred zasebnimi tožbami. Protesti v Louisvillu so zadevali tudi primer 26-letne reševalke Breanne Taylor, ki so jo pred tremi meseci na njenem domu ubili policisti, ki so na napačnem naslovu iskali mamila in osumljenca, ki pa s Taylorjevo ni imel nič. Zaradi tega incidenta ni še nihče odgovarjal.

George Floyd je umrl pred 12 dnevi, potem ko mu je policist Derek Chauvin skoraj devet minut pritiskal s kolenom na vrat in ga zadušil. Posnetek umora je ogorčil ameriško javnost in sprožil množične proteste, ki jih je uvodoma zaznamovalo tudi uničevanje lastnine in ropanje.

Pripravil Robi Poredoš 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri