Protesti zaradi policijskega nasilja se iz Minneapolisa širijo po ZDA

Bomba s kratko zažigalno vrvico

30. 5. 2020, 13:36 | Aktualno | Vir: STA

                            Protesti zaradi policijskega nasilja se iz Minneapolisa širijo po ZDA (foto: profimedia) profimedia

Protesti zaradi policijskega nasilja so se v petek nadaljevali po številnih mestih ZDA. Pomirila jih ni niti aretacija 44-letnega nekdanjega policista Dereka Chauvina, ki je v ponedeljek v Minneapolisu zakrivil smrt temnopoltega osumljenca Georga Floyda, ko je klečal na njegovem vratu.
 

Chauvin je skupaj s tremi kolegi, ki so sodelovali pri Floydovi aretaciji, izgubil službo v torek, v noči na sredo pa so se že začeli divji nemiri s požiganjem in ropanjem. Nadaljevali so se v noči na četrtek, petek in sedaj tudi na soboto.

Potem, ko so protestniki v četrtek zvečer zažgali policijsko postajo, je na ulicah Minneapolisa sicer tudi vojska. Župan Minneapolisa Jacob Frey je v petek določil tudi policijsko uro od 20. ure do sobote ob 6. zjutraj po krajevnem času. Enako naj bi bilo tudi v soboto. A minulo noč so se nasilni protesti nadaljevali.

Pomirila jih ni niti petkova aretacija spornega policista. Tožilec Mike Freeman je dejal, da so možne tudi dodatne točke obtožnice proti Chauvinu ne le obtožnica za uboj, ki mu lahko v primeru obsodbe prinese le 12 let zapora. Množice po ZDA zahtevajo obtožbo za naklepni umor, poleg tega pa aretacije še treh ostalih policistov, ki so sodelovali pri ponesrečeni aretaciji.

Za nekaj časa verjetno tudi to ne bo dovolj. Uradna obdukcija je ugotovila, da je Floyd umrl zaradi omamljenosti, šibkega srca in pridržanja. Možnosti, da je umrl zaradi zadušitve, potem ko mu je policist skoraj devet minut klečal na vratu, čeprav ga je prosil naj ga pusti, ker ne more dihati, pa poročilo ne omenja. Odvetnik družine pokojnega Benjamin Crump zahteva neodvisno obdukcijo in je pripeljal mrliškega oglednika iz New Yorka.

Silovitost protestov in nemirov v Minneapolisu je presenetila, kajti podobni primeri policijskega nasilja nad temnopoltimi v ZDA so postali na žalost skoraj nekaj običajnega. Neobičajnost morda najbolj izkazuje obnašanje voditeljev televizije Fox News, ki so doslej v podobnih primerih nemudoma skočili na stran policije, tokrat pa skupaj s številnimi šefi policij po ZDA kritizirajo delo policistov v Minneapolisu.

Nekateri analitiki menijo, da je za sproščanje negativne energije kriv tudi koronavirus oziroma ukrepi proti pandemiji, zaradi katerih so bili Američani več kot dva meseca večinoma zaprti po domovih brez služb.

Floydova smrt je bila iskra, ki je zanetila vse nakopičene frustracije.

Harvardski Profesor Cornel West je v petek dejal, da je svet priča propadlemu družbenemu eksperimentu kar so ZDA. Menil je, da gre za upor proti propadli kapitalistični ekonomiji, ki ne ščiti ljudi.

Za Westa je krivo tudi neoliberalno krilo demokratske stranke, ki postavlja temnopolte obraze na visoke položaje, vendar ne dela za resnične spremembe. "Amerika in njena kapitalistična ekonomije v 200 letih ni zmogla zagotoviti dostojnega življenja temnopoltim," je dejal za CNN.

V petek so sicer izbruhnili hudi protesti tudi v Atlanti, ki velja za neuradno temnopolto prestolnico ZDA, odkoder izvira umorjeni borec za državljanske pravice temnopoltih Martin Luther King mlajši. Protestniki so razbili nekaj policijskih vozil, policiste obmetavali s kamni in steklenicami, razbili pa so tudi okna sedeža televizijske mreže CNN.

Njeno televizijsko ekipo je sicer v Minneapolisu aretirala državna policija med opravljanjem dela v živo. Policisti so zatrdili, da se novinarska ekipa ni identificirala, čeprav se je in to v neposrednem prenosu. Guverner Minnesote Tim Walz se je opravičil in prevzel odgovornost, vendar le tokrat. V primeru podobnih incidentov kršenja novinarske svobode je napovedal ukrepe proti odgovornim policistom.

V New Yorku je prvi protest v petek potekal na trgu Foley na jugu Manhattna, kjer so vsa sodišča, poslopje FBI, mestna hiša in sedež policije. Ta protest je minil bolj ali manj mirno, naslednji protest zvečer pri dvorani Barclays v Brooklynu pa je bil bolj živahen. Eden od protestnikov je udaril policista, prišlo je do prerivanj in aretacij, proti policistom so letele steklenice, nazaj pa solzivec.

Protesti so potekali tudi v Los Angelesu, San Joseju, Louisvillu, Columbusu, Phoenixu, Cincinnatiju, Denverju, Houstonu in med drugim v prestolnici Washington pred Belo hišo, ki jo je tajna služba za nekaj ur zabarikadirala.

Predsednik ZDA Donald Trump je ob posnetkih goreče policijske postaje v petek zgodaj zjutraj na Twitterju prilival olje na ogenj z grožnjo, da bodo na razgrajače streljali. Twitter mu je sporočilo umaknil, Trump pa je kasneje pojasnil, da je mislil povedati le to, da se med razgrajanji lahko tudi strelja. Nikakor pa menda ni grozil s streljanjem na protestnike.

Dejal je tudi, da je govoril s Floydovo družino in izrazil svoje obžalovanje. Videoposnetek aretacije je označil za grozljivo stvar in menil, da za dejanje policista ni opravičila. Pozornost je skušal malce preusmeriti z izjavo za javnost proti Kitajski in odločitev o popolni prekinitvi sodelovanja s Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO).