Pust je v sodobnem času tako priložnost za zabavo kot družbeno kritiko

Rimljani so v zimskem in predpomladnem času imeli več praznikov, na katere so se šemili, denimo brumalije, saturnalije in ide. Kljub nasprotovanju Cerkve so se zabave s šemljenjem nadaljevale, pod vplivom italijanskih karnevalov pa so se prenesle na čas pred 40-dnevnim postom.

Na slovenskem podeželju so se po navedbah etnologov skozi stoletja izoblikovali različni šemski liki, med njimi kurenti oz. koranti na Ptujskem in Dravskem polju, Halozah in Slovenskih goricah, laufarji v Cerknem, škoromati v Brkinih, mačkare v Dobrepoljski dolini na Dolenjskem in pustovi v Drežnici pri Kobaridu. Ohranili so se tudi pustni živalski liki, denimo kamela in košuta. Ponekod so značilni obredni sprevodi in obhodi po hišah s pobiranjem darov, denimo jajc, klobas, žganja, krofov in denarja.

Pustno dogajanje v Sloveniji je po besedah etnologinje in kulturne antropologinje Adele Pukl iz Slovenskega etnografskega muzeja mogoče razdeliti na pustne karnevale v mestih in tradicionalna pustovanja na podeželju, ko se tradicionalni pustni liki podajo od hiše do hiše in voščijo srečo, s seboj pa odnesejo vse slabo, kar se je zgodilo v zadnjem letu dni. V zameno od domačih prejmejo darove, ki pa jih od socialno šibkejših ne vzamejo. "Tudi pustne šeme imajo občutek za sočloveka. Želijo, da bi tudi socialno šibkejši lahko jedli pustne dobrote," je pojasnila.

Pustni čas se bo začel že na debeli četrtek

Veseli pustni čas se bo začel že v četrtek, ki je znan kot debeli četrtek, po različnih delih Slovenije pa mu rečejo tudi tolsti ali mastni četrtek, mali pust ali mali fajnšček. Četrtek pred pustnim torkom v šaljivem jeziku velja za god debelih ljudi, miza pa se mora na ta dan po izročilu šibiti od mastnih in nasitnih jedi. Na jedilniku so denimo svinjsko suho meso, ocvirkova potica in krofi.

Z debelim četrtkom se bodo ponekod začela pustovanja, ki bodo trajala več dni. V Cerknici bodo oblast z žaganjem babe prevzeli Butalci. To ne bo čisto prava baba, ampak lesen hlod, mirijo prireditelji. Po njihovem pojasnilu so mame v preteklosti poslale otroke v mesto, naj gredo gledat, kje žagajo babo. Čas, ko so otroci iskali ta kraj, so potem izkoristile za peko pustnih dobrot.

Žaganju babe so v Cerknici dali pustno vsebino, čeprav gre za šego, značilno za tretjo sredo po pepelnici, ki so jo razumeli za sredino postnega časa. Takrat so kot babo prežagali hlod ali lutko, ki je v prenesenem pomenu predstavljala postni čas. Sčasoma pa se je šega ponekod znašla med pustnimi šegami. Obred žaganja babe je sicer prvič izpričan v Italiji v 15. stoletju.

Neporočene v pustnem času tarča posmeha

Značilnost številnih pustnih sprevodov je skupina svatov z ženinom in nevesto. Zabavljiva šega na pustni torek ali pepelnično sredo pa je vlečenje ploha. Organizira jo fantovska skupnost, če se v kraju v zadnjem letu dni ni poročilo nobeno dekle. Janez Vajkard Valvasor je v Slavi vojvodine Kranjske iz leta 1689 zapisal celo, da so po vasi vlekli deblo ali desko, vanj pa vpregli neporočena dekleta.

Različica te šege je borovo gostüvanje, obred vlečenja bora, ki simbolizira svatbo z borom in ga poznajo v Prekmurju, Porabju, na Gradiščanskem in avstrijskem Štajerskem. V preteklosti so ga pripravljali v tisti vasi, kjer se v predpustnem času ni nihče poročil, v sodobnosti pa je postal prireditev, s katero vabijo turiste.

Iz neomoženih žensk so se v preteklosti sicer precej norčevali, tudi tako, da so pred vrati njihovih domov pustili slamnatega moža ali pa ga vrgli na streho.

Pust je skrajšana oblika besede mesopust

napisala Polona Šega

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ