Intervju z direktorico Zavoda Pod strehco Nastjo Škopac

5. 3. 2014, 12:00 | Aktualno | Vir: Liza

                            Nastja Škopac (foto: Primož Predalič) Primož Predalič

Nastja Škopac

Izobraževanja prostovoljcev o zbiranju viškov hrane za socialno ogrožene v okviru Zavoda Pod strehco že potekajo, prav tako pa se tudi že delijo viški hrane, medtem ko naj bi po kuhani hrani, ki se bo delila, zadišalo aprila. Seveda pa se direktorica zavoda Pod strehco, Nastja Škopac, veseli tudi preostalih projektov, ki bodo zaživeli na Zaloški 42 v Ljubljani, kjer medgeneracijski center tudi je.

Kaj vse zajema zavod Pod strehco?

Nastja: Zavod zajema ustanovitelje: Lions zvezo, Rotary zvezo, ZPM Ljubljana Moste, zelo pomembna je tudi slovenska Karitas, upamo, da pristopi tudi RK Slovenije, čeprav z njimi že sodelujemo. Prostor nam je brez najemnine odstopil MOL, za kar smo izjemno hvaležni, ker je prostor na Zaloški 42 strašno uporaben in hkrati na primerni lokaciji, saj je v centru Most.

Tudi prostori se zdaj obnavljajo s pomočjo prostovoljcev, ki jih zagotavlja predvsem Karitas, prav tako smo si tudi opremo izprosili brezplačno. Tu nam je precej pomagal tudi Lions klub Bled Golf, ki je na prireditvi SKI open zbral zelo veliko denarja, s katerim se dokončujejo prostori. Prek Rdečega križa pa prihaja oprema za kuhinjo. Prav tako nam je vrtec z Vrhovcev podaril določene stroje za kuhinjo, ki so še uporabni.

Zavod Pod strehco ima kar nekaj projektov, in eden od njih je projekt Viški hrane, drugi je Ljudska kuhinja, potem pa je tu še projekt komunalnega vrta, ki je še najbolj oddaljen. Ob vsem tem načrtujemo tudi socialne storitve za uporabnike. Viškov hrane smo se že lotili, ker je projekt finančno najmanj naporen.

Kako boste delovali?

Nastja: Želimo si čim več prostovoljcev, takih, ki bodo delali fizično, kot takih, ki nam bodo pomagali izvajati program. Izpeljali smo že prvo izobraževanje za prostovoljce, ki se zvečer s svojim avtomobilom odpeljejo zbrat viške hrane in jih pripeljejo k nam v zavod.

Med prostovoljci so pretežno člani ljubljanskih Lionsov. Za zdaj so naši dobavitelji viškov hrane Mercator in Tuš, seveda pa si želimo še drugih. Uporabnike, ki bodo prejemali naše viške hrane, tudi vpisujemo v svojo bazo.

Gre pri viških hrane v glavnem za hladno hrano?

Nastja: Zraven so tudi pečeni piščanci. Zadnjič sem recimo dobila štiri pladnje jagod, 25 kilogramov banan, ogromno burekov, kuhanih klobas ...

Kako pa bo potekalo in delovalo deljenje kuhane hrane?

Nastja: Kuhane tople obroke bomo kuhali le za ljudi, ki si ne morejo doma kuhati sami. Se pravi, da gre za starejše ljudi, ki mentalno preprosto tega več ne zmorejo, gre tudi za ljudi s težavami v duševnem zdravju, ljudi, ki nimajo doma elektrike, ker je niso plačali, ljudi, ki sploh nimajo kuhinje in živijo le v sobi.

Ne želimo kuhati za ljudi, ki imajo doma kuhinjo in štedilnik, taki ljudje lahko pri nas dobijo viške hrane in si doma sami naredijo obrok.

Kako se boste prepričali, kdo je lahko deležen vaše pomoči?

Nastja: Vsi bodo dobili izkaznico, zato zdaj vpisujemo uporabnike, da jo bodo lahko dobili. V programu jim bomo določili 'velikost' njihovega dostopa do naših storitev.

Pri naših storitvah je to 30 evrov na mesec na odraslo osebo in 20 evrov na otroka od enega do 15 let. Po hrano bodo k nam prišli po tem, ko jim bomo glede na to, kaj imamo, poslali SMS.

Kaj se bo še dogajalo pod okriljem zavoda Pod strehco?

Nastja: Poskušali bomo še ugotoviti, kaj uporabniki potrebujejo od pomoči, ter kako pristopati k delu. Med drugim jih bomo tudi podučili, kako si zagotoviti pravice, ki so na voljo vsem državljanom, jih napotili na prave rešitve, kako reševati svoje probleme z mediacijo in ne le s tožbami. Učili se bomo kuhati, delati ozimnico.

Upamo, da bomo lahko z zdravstvenim domom razvili kakšen pameten program za preprečevanje bolezni življenjskega sloga: diabetes, visoki krvni tlak, holesterol. Ti ljudje so v znanju in vrednotah najbolj 'podhranjeni'.

Zdi se, da sta zdravje in zdrav način življenja zanemarjeni vrednoti. Želimo se učiti, kako nakupovati pametno in izbrati kvalitetno hrano. Želimo učiti ljudi, kako preživeti z dohodki, ki jih imajo, kakršnikoli že so. Težko si predstavljam svet, v katerem je nekdo vsak mesec v minusu. Velike načrte imamo.

Zdaj iščemo izvajalce in hkrati vabimo druge nevladne organizacije, da potem izvajajo vse posebne programe, ki že obstajajo in so že razviti. Želimo si imeti tudi krožek za kartanje in bralni klub. Zdi se nam, da bi zavod moral biti stalno odprt in bi se v njemu moralo stalno nekaj dogajati. V idejnem procesu je še vrt.

Predvsem potrebujemo parcelo, za katero bomo zaprosili MOL. Želeli bi imeti takšno, ki je še vendarle v mestu, da jo ogradimo in naredimo komunalni vrt. Radi bi imeli pravi vrt za mlade družine, ki sploh ne vedo, kaj je seme. Imeli bi tudi mentorje, ki bi jim pomagali seme zasaditi, povedati, kako se kolobari in na koncu tudi, kako se pridelke predela.

Radi bi, da bi bil Zavod Pod strehco mesto, kamor bi ljudje radi prišli in se družili. Običajno gredo ljudje brez denarja zelo težko iz hiše, ker je to drago.

Kakšna je vaša pomoč v številkah?

Nastja: Načrtujemo 200 toplih obrokov (kosil) dnevno, saj je takšna tudi kapaciteta prostorov. Viškov hrane pa računamo za približno 300 paketov na mesec, kar je približno 10.000 evrov na mesec.

Strašno sem optimistična in računam, da se nam bodo pridružili tudi proizvajalci ter drugi trgovci. Če bomo uspešni, se zna zgoditi, da se bo ta številka več kot le podvojila.

Bo za obroke treba kaj prispevati?

Nastja: Prispevek znaša 50 centov, kar je simbolično, da imajo ljudje odnos. Pri viških hrane se nismo pogovarjali o prispevku, vidim pa, da se po strokovni javnosti razvija debata, da pa pravzaprav povsem zastonj ne sme biti nič. Problem je ravno v odnosu, da če je nekaj zastonj, ni nič vredno.

Kdaj začnete kuhati?

Nastja: Upam, da bo kuhinja dokončana do konca marca, tako da bi delovala že aprila. Manjka nam štedilnik, potem še žar in friteza, kar ni tako pomembno, nimamo pa še hladilnikov in zamrzovalnikov.

Kakšen občutek je 'stati' na strehci in gledati, kako se vse skupaj razvija?

Nastja: Čutim zelo veliko družbeno podporo, praktično vsak, s katerim govorim, reče: "To pa je res dobra ideja. To smo res potrebovali. To je dober projekt." S tega stališča sem zelo zadovoljna in to je zelo prijetna služba.

Ko pa se srečam z uporabniki, mi služba ni več prijetna, predvsem zato ne, ker se me njihove zgodbe dotaknejo, povsem čustveno pretresejo in postanem žalostna. Predvsem ni dela, velika večina teh ljudi, ki so vsi nekje delali, imajo 20, 30 let delovne dobe in jih je družba, država preprosto izpljunila.

V Zavodu Pod strehco si želijo mesečno zbrati za 300 paketov viškov hrane, vsak pa je vreden približno 30 evrov. Poleg delitve hrane neposredno socialno ogroženim bodo del teh viškov uporabili tudi za pripravo toplih obrokov v okviru ljudske kuhinje, ki jo želijo odpreti aprila. Ocenjena vrednost zbrane hrane mesečno pa bo med 10 in 15 tisoč evri.

Napisala Suzana Golubov, fotografije Primož Predalič