Referendum o vojaških naložbah bo, kot kaže, v rokah ustavnega sodišča

27. 11. 2020, 16:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Referendum o vojaških naložbah bo, kot kaže, v rokah ustavnega sodišča (foto: profimedia) profimedia

DZ je z 51 glasovi za in 33 proti potrdili sklep o nedopustnosti zakonodajnega referenduma o zakonu o investicijah v Slovenski vojski. V koaliciji so poudarjali, da zakon izpolnjuje vse pogoje, po katerih je referendum nedopusten, v štirih opozicijskih strankah so trdili nasprotno. V Levici so napovedali, da se bodo obrnili na ustavno sodišče.

Državni sekretar na ministrstvu za obrambo Uroš Lampret je v svojem nastopu spomnil na pravno mnenje, ki sta ga izdelala Matej Avbelj in Igor Kaučič in v katerem sta omenjena pravnika ocenila, da zakon izpolnjuje vse pogoje, zaradi katerih je referendum o njem nedopusten. Ti pogoji so, da je pravni predpis po svoji obliki zakon, da vsebuje nujne ukrepe za zagotovitev določenih ustavnih vrednot, te pa so obramba države, varnost in odprava posledic naravnih nesreč. Argument nujnosti po besedah Lampreta ne obstaja od danes, pač že celo desetletje, saj Slovenska vojska že dolgo ne dosega potrebne ravni pripravljenosti.

Na omenjeno pravno mnenje je v razpravi spomnil tudi poslanec SDS Jožef Lenart. V SDS poudarjajo, da Slovenija potrebuje dobro vojsko, "slabo opremljene in slabo usposobljene pa res ne". Vojska je po njegovih besedah ustavna kategorija in eden od stebrov države.

"Ko smo ustanovili svojo državo, smo stopili na pot samostojnosti in suverenosti ter lastno odgovornost do tega, kar imamo. In to smo odgovorni braniti," je poudaril.

Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je izpostavil, da pripadniki Slovenske vojske državljankam in državljanom pomagajo vedno, ko jih potrebujejo. Sredstva, ki jih vojski namenja zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v Slovenski vojski v letih 2021 do 2026, po njegovih besedah "niso vržena v zrak", pač pa gre za naložbe v njihovo normalno delo. Obenem zakon po besedah Jurše zagotavlja učinkovit nadzor nad njegovim izvajanjem, saj bo o tem vsako leto seznanjen DZ.

Andrej Černigoj iz NSi pa je opozoril, da se varnostni položaj v naši širši okolici zaostruje. Velika večina držav po njegovih besedah pospešeno vlaga v obrambo, medtem ko je v Sloveniji politika obrambni sistem v minulem obdobju "spravila na kolena". Kot je poudaril, je zato ravno v teh časih treba poskrbeti za varnost.

Tudi v SMC so izrazili podporo predlogu sklepa. Zavrnitev zakona na referendumu bi po mnenju poslanke Monike Gregorčič pomenila resno oviro za delovanje države oz. za izvrševanje njenih temeljnih funkcij ter ogrozila nujen razvojni preskok in modernizacijo Slovenske vojske. Opomnila je tudi, da gre v prvi vrsti resda za naložbo v razvoj, a sekundarno bo oprema lahko služila tudi mirnodobnemu delovanju.

Na drugi strani po mnenju poslanke LMŠ Tine Heferle nikakor ne gre za zakon, pri katerem bi bilo dopustno omejevati ustavno pravico po referendumske pobude. Kot je poudarila, ne gre za zakon, od katerega bi bila odvisna obramba države. Po mnenju poslanke LMŠ so prav tako skrajno nedostojne trditve predlagateljev sklepa, da na tem zakonu vojska stoji ali pade. Gre za zakon o investicijah in če o čem, bi morali državljanke in državljani tu imeti pravico odločati, je dejala.

Da ne gre za zakon o nujnih ukrepih, je ocenila tudi Meira Hot iz SD. Spomnila je, da so predlagatelji referenduma v le šestih dneh zbrali več o 28.000 podpisov pod pobudo za začetek postopkov. V SD se po njenih besedah zavedajo, s kakšnimi težavami se sooča Slovenska vojska. Vendar pa je izbruh epidemije koronavirusa pustil izjemne posledice v gospodarstvu in zdravstvu, zaradi česar so zelo zadržani do hitenja s 780-milijonsko investicijo v vojsko. Absolutno nedopustno pa je po njenem mnenju državljanom onemogočati odločanje o tem vprašanju.

Da število zbranih podpisov pod pobudo za začetek referendumskih postopkov kaže, da ljudje tako obsežnim investicijam v vojsko nasprotujejo, pa je dejal vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Vlada se po njegovih besedah tega zaveda, zato se je odločila predlagati sklep o nedopustnosti referenduma, ki pa je je po mnenju Vatovca nezakonit in neustaven. Vsebinsko za prepoved referenduma namreč ni nobenega razloga, je dodal.

Strinjala se je vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper. Poudarila je, da se danes ne pogovarjajo o potrebi po investicijah v vojsko, pač pa o dopustnosti referenduma o tem vprašanju. Sama ocenjuje, da drugi ustavni pogoj za prepoved referenduma, torej nujnost ukrepov, ni podan ne s časovnega ne z vsebinskega vidika. To določbo so predlagatelji sklepa po njenem mnenju tolmačili preširoko.

SD in Levica sta v četrtek v DZ vložili več kot 28.000 podpisov za začetek referendumskih postopkov. Vladi očitajo, da v zdravstveni, socialni in gospodarski krizi zapravlja denar za orožje. Koordinator Levice je Luka Mesec je še pred današnjim glasovanjem o nedopustnosti referenduma napovedal, da se bodo v primeru izglasovanja tega sklepa obrnili na ustavno sodišče.

Ob robu današnjega glasovanja pa je Levica sklicala tudi novinarsko konferenco pod geslom "ne bodo nas utišali", na kateri so pred poslopjem DZ brali imena podpisnikov referendumske pobude.