S statističnimi podatki o podnebni krizi (ki zadeva tudi Slovenijo)

"Ne govorimo več o podnebnih spremembah, ampak o podnebni krizi," je v uvodnem nagovoru poudaril generalni direktor statističnega urada Bojan Nastav.

"Krčijo se površine za pridelavo hrane, voda postaja vse bolj dragocena dobrina. Padajo temperaturni rekordi, ekstremni vremenski pojavi so stalnica, izginjajo ledeniki, temperature oceanov se dvigajo, viša se tudi morska gladina. Nazadnje je gorela Avstralija," je poudaril Bojan Nastav.

Dodal je, da se statistiki zavedajo, kaj se dogaja v svetu.

"Zavedamo se svoje vloge v družbi in pri spopadanju s podnebno krizo prevzemamo svoj del odgovornosti," je poudaril. "Lahko pomagamo - seveda kako drugače kot s podatki," je spomnil. Pri tem se je zavzel za sodelovanje med vsemi, ki zagotavljajo podatke.

Številni govorci na statističnem dnevu

Govorci na statističnem dnevu so opozorili na številne podatke, ki zbujajo zaskrbljenost.

Kot je spomnila Renata Karba z nevladne organizacije Umanotera, je ogljični odtis povprečnega Slovenca leta 2017 znašal 8,4 tone ekvivalenta ogljikovega dioksida. Povprečje v EU isto leto je bilo 7,2 tone. Ob tem slovenski gozdovi, čeprav je Slovenija tretja najbolj gozdnata država v EU, iz ozračja odstranijo manj kot devet odstotkov nacionalnih izpustov - ostalo je slovenski prispevek h globalnemu segrevanju ozračja.

Sloveniji do konca stoletja grozi do štiri stopinje Celzija višja povprečna temperatura ozračja.

Zaradi dvigovanja morske gladine so ogrožene soline, Luka Koper, marine, ranljiva so vsa obmorska mesta. Padavin bo veliko, a ne bodo nujno na voljo v rastni dobi rastlin. "Če se bodo v svetovnem merilu nadaljevali veliki izpusti toplogrednih plinov, Slovenija čez nekaj desetletij ne bo več življenju prijazen prostor in vroča točka biotske raznovrstnosti, kot jo poznamo danes," je opozorila.

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je podčrtala pomen prilagajanja na podnebne spremembe, ki pa mora potekati z roko v roki z ukrepi blaženja. Doslej smo se v Sloveniji na vročino odzivali z nameščanjem klimatskih naprav, na pomanjkanje snega na smučiščih z umetnim snegom. "A vsaka klimatska naprava, ki omili vročino, pomeni višjo temperaturo v okolju in porabo energije. Tehnični sneg potrebuje vodo in energijo - v Franciji za delovanje nekaterih smučišč v polnem obsegu potrebujejo eno jedrsko elektrarno. Tudi z namakanjem na načine, ki niso trajnostni, si delamo medvedjo uslugo," je bila kritična. "Zaenkrat smo šli pri prilagajanju mnogokrat v napačne smeri."

📢dr. Renata Karba, @umanotera: Slovenija se zaradi svojih geografskih značilnosti segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja. #StatDanBrdo pic.twitter.com/NRrlNt7ZN1

— Statistični urad RS (@StatSlovenija) January 28, 2020

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord