Seks v prihodnosti

Mi se seveda nadejamo prve možnosti, kajti po drugi se bodo ljudje rojevali v laboratorijih in spolni organi bodo postali nepotrebni. Škode bo utrpel ne le fizični ustroj človeka, ampak tudi večina humorističnih programov (izginila bo osrednja tematika žgečkljivih zgodb), prej ali slej pa bo zamrla tudi pristna medčloveška komunikacija: o čem bodo ob točilnem pultu z vrčem genomodificiranega piva razpravljali moški iz epruvete?

O retrovirusih? Tega bi se zagotovo razveselili vsi impotentneži in aseksualneži, večina prebivalstva našega planeta pa vztrajno upa, da seksa preprosto ne moremo izkoreniniti. Pisatelji fantasti, ki so na straneh svojih romanov napletli številne neverjetne dogodivščine, stvaritve in bitja, v večini primerov svoje pozornosti niso globlje posvetili enemu najpomembnejših vidikov našega življenja – seksu.

Se pravi, običajnega seksa in pikantnih zgodb je v njihovih delih kar nekaj, ni pa jim uspelo fantazirati o tem, kako bosta čas in znanost spremenila intimni svet zemljanov. Spolno življenje je vendarle bistveni del obstoja naše vrste, njegov pomen je veliko globlji kot le golo nadaljevanje človeškega rodu. Toda vsem ljudem žal ni bilo dano uživati v raznovrstnih telesnih nasladah: anatomske in fiziološke nepopolnosti, psihične motnje in socialna prikrajšanost so jih ovirale, da bi se lahko podali v svet mesenih radosti.

K sreči pa sta bili znanost in tehnika vedno pripravljeni z 'berglami' pomagati prikrajšanim in opeharjenim, saj naj bi bil seks dar vsem in nihče naj ne bi bil prikrajšan. Kakšnih vse pripomočkov in storitev niso izumili 'seksualno zaskrbljeni' izumitelji: preparate za dvig potence in druge najrazličnejše seksualne pripomočke, implantante, seks po telefonu, pornografske filme skupaj s specializirano literaturo in še mnogo mnogo drugega.

In veliko znanstvenih dosežkov je bilo tako ali drugače uporabljenih tudi za zagotavljanje seksualnega užitka. Pri premikanju meja v znanstveno-tehnološki revoluciji so danes vodilna tri področja: DNK-tehnologija, nanotehnologija in informacijska tehnologija. Logična domneva je, da bodo vse tri igrale prvo violino v seksualni evoluciji prihodnjih rodov.

DNK-tuning

Glede na to, da je večina človekovih lastnosti pogojena prav z njegovimi geni, se da s korekcijo genskega zapisa znatno izboljšati vse funkcije organizma. In to ne le abstraktnih više, bolje, hitreje, ampak je možno popolnoma neposredno izpopolniti 'splošne osebnostne karakteristike': maksimalno podaljšati orgazem, okrepiti intenzivnost erotičnih občutkov, rešiti težave z erekcijo, povečati obseg spolnega organa itd. Pri tem se lahko okrepi tudi 'tuning' tistih sistemov organizma, ki vplivajo na seksualno zadovoljstvo: izguba odvečne telesne teže, uravnavanje krvnega tlaka in srčnega utripa ipd.

Človekovo spolno življenje je odvisno od telesnega ustroja, normalnega delovanja določenih organov in od tega, kako um vse to upravlja. Na kratko, od anatomije, fiziologije in psihologije. Vse to je možno spremeniti na bolje z uporabo DNK-tehnologije.

Zdaj prijateljujem z genom

• Anatomija

Kakor vemo, je za vroče igrice 'samo za odrasle' pomemben normalen razvoj spolnih organov (moškega penisa, ženske vagine, klitorisa itd.) in delov telesa, ki posredno vplivajo na seksualno zmožnost (velike prsi, čvrsta zadnjica, lepe poteze obraza itd.). Večina raziskav govori v prid temu, da je naš zunanji videz v 50 odstotkih odvisen od delovanja genov (nekateri znanstveniki govorijo celo o 80–odstotni odvisnosti).

Nedavno so odkrili gene, ki v določeni meri regulirajo raz­voj telesne zgradbe pri živalih, v tem smislu tudi pri človeku. Ta skupina genov je bila poimenovana HOX. Gre za razvojne gene, ki se močno izražajo v fetalnem razvoju in usmerjajo razvoj osebka. Podobno vlogo imajo tudi tisti geni, ki uravnavajo tvorbo maščobnega tkiva pri človeku, na primer MC4R in HMGA1. Z vplivom nanje je mogoče normalizirati človekovo teles­no težo, kar samodejno prispeva tudi k dvigu njegove samopodobe. In ko začne človek verjeti vase, si lahko veliko hitreje najde partnerja. Spremembe genskega materiala potekajo po vnaprej določenem scenariju:

1. vključiti ali izključiti potrebne gene,

2. integrirati jih z določenim prenašalcem (vektorjem): plazmidi, kozmidi ali virusni DNK; možen je tudi umetni prenašalec,

3. vnesti gene v organizem.

Vnos teh 'bojevnikov na nevidni fronti' se izvaja z metodami mikro­injekcije, balistične transfekcije (pravijo ji tudi balistična DNK-injekcija; gre za balistično obstreljevanje tkiva s tujo DNK, in sicer se v celico izstrelijo mikroskopski delci volframa ali zlata, ki so prekriti s potrebnim genskim materialom) in elektroporacije (na celice se pod visoko električno napetostjo vpliva s tokovnimi sunki, pri čemer pri preskoku električnega impulza nastanejo pore v celični membrani in DNK lahko vstopi skoznje v celico).

Poleg tega se lahko uporabljajo dihalne zmesi genov (aerosol) ali pa se potrebne gene integrira z genomom virusa (pri pripravi vektorja je treba zatreti njegovo sposobnost razmnoževanja v gostiteljski celici). S takim virusom lahko 'okužimo' odraslega človeka. DNK virusa se spoji z genskim zapisom celice in vanjo vnese potrebne gene. Ti začnejo delovati in opravljati svojo nalogo. Je pač tako, v večnem hlepenju po lepoti in zadovoljstvu se človeštvo ni odreklo niti zavezništvu s samim hudičem, zakaj bi se torej z navadnim virusom.

Te metode se najlaže izvedejo na zgodnji stopnji razvoja zarodka ali celo na spolni celici, kar omogoča najadekvatnejšo asimilacijo in nadzor situacije zaradi majhne količine DNK, na katero se vpliva. Tako se programirajo sposobnosti novega bitja. Korekcija lastnosti odraslega človeka je možna s kultiviranjem somatskih (ne spolnih) celic.

Celice se odvzamejo iz odraslega človeškega telesa, na primer iz popkovine, kostnega mozga ali kože, ne da bi se pri tem organizem trajno poškodoval, nakar se jih spremeni in vrne v organizem. Najbolj zapletena je genska modifikacija znotraj organizma, toda sčasoma bo tudi ta postala povsem izvedljiva. Zapletene tehnologije, toda realne.

Človek mora imeti vse …

• Fiziologija

Privlačen zunanji videz – ne samo izklesano telo, ki spolno privlači partnerja – sporoča: fizično popoln in pripravljen na seks. Čvrste ženske prsi ali napeta zadnjica signalizirajo moškim, da je njihova lastnica fizično zdrava in sposobna imeti potomstvo. Pri tem pa ne gre toliko za razvpite mere 90–60–90, temveč tudi za sekrecijo spolnih hormonov in proizvodnjo feromonov – aktivnih kemičnih sestavin, ki se izločajo v okolico in nanjo tudi vplivajo (nekatere, na srečo, delujejo samo na nasprotni spol).

Z zgoraj opisanimi metodami genske manipulacije je možno optimizirati hormonsko ravnovesje organizma, povečati izločanje feromonov itd. Sprememba nekaterih fizioloških procesov vpliva na zunanji videz in seksualnost človeka veliko bolj kot samo povečanje prsi ali kakšnega uda.

Tukaj je seznam najperspektivnejših seksualnih hormonov, s katerimi se bodo ukvarjali 'genski dizajnerji': angiotenzin (hormon za uravnavanje krvnega tlaka, delovanja ledvic ter zadrževanja vode in soli v telesu), androgeni (moški spolni hormoni), endorfini (t. i. hormoni sreče, ki delujejo podobno kot morfini, namreč tako, da lajšajo bolečine in dvigujejo razpoloženje), estrogeni (ženski spolni hormoni).

V labirintih tuje duše

• Psihologija

To področje človekovega življenja so genetiki do zdaj najmanj raziskali. Številni poskusi povezave dednosti in psihologije so se končali neuspešno. Vendar pa je bila pri živalih ugotovljena velika medsebojna povezanost med geni in vedenjem. Na primer, leta 1996 je skupina znanstvenikov s štirih ameriških učno-znanstvenih ustanov (Univerze Stanford, Jugozahodnega medicinskega centra Univerze v Teksasu, Univerze v Oregonu in Univerze Brandeis) denimo ugotovila, da pri vinski mušici seksualno vedenje in usmerjenost samca nadzira en sam gen fru (fruitless, 'brezploden, brezuspešen, jalov').

Barry Dickson in Ebru Demir z Inštituta za molekularno biotehnologijo Avstrijske akademije znanosti pa sta leta 2005 pri isti vrsti ugotovila, da samci popolnoma izgubijo zanimanje za samice, medtem ko te po spremembi gena začnejo drugim samicam dvoriti z rituali, ki jih sicer uporabljajo samci med parjenjem. Raziskovalca sta v študiji s tako imenovanim spajanjem genov manipulirala način, kako se gen procesira, in ustvarila samce z verzijo proteina, ki je značilen za samice, in samice z verzijo proteina, ki je običajen za samce, in tako spremenila njihovo spolno usmerjenost.

Pri človeku je to veliko bolj zapleteno, toda ali bo morda tudi on kmalu kapituliral pred genetiki? Z upravljanjem genov bi si ljudje lahko znatno izpopolnili telo in svoje zmožnosti. Takšne tendence nas vodijo k evgeniki – nauku o metodah za dosego telesnega in duševnega zdravja potomstva, ki raziskuje okoliščine, v katerih se nasledstvene pomanjkljivosti, hibe odpravljajo, dobre lastnosti pa še izboljšujejo. Evgeniko so zlorabili nacisti v povezavi s teorijo o manjvrednosti nekaterih ras, zato je bila dolga leta nezasluženo pozabljena.

Nekatere zvezde bo odneslo z oblakov

• Kloniranje

Še ena od zanimivih možnosti biomolekularnih tehnologij je možnost kloniranja najbolj seksualno privlačnih ljudi. Številne superzvezde bodo morale skrbno paziti na svoje celice, sicer bi se lahko zgodilo, da bodo srečale svojega dvojnika. Kajti našel bi se lahko spreten mojster, ki bi mu uspelo ustvaril identičen klon izvirnika že iz drobne lasne čebulice, kaplje krvi ali delčka kože.

In tako bi se lahko na črnem trgu pojavilo na stotine in tisoče samih seksualnih zvezd in zvezdnikov iz svetovnega šovbiznisa, ki bi jih vplivni (bogati) ljudje najemali za potešitev svoje pohote. Znanim osebnostim se tako ne obetajo nič kaj rožnati časi, ki pa so povsem realni, saj kloniranje živali nikogar več ne preseneti. Že leta 1997 je bil uspešno ustvarjen prvi klon iz somatske celice (jedro jajčne celice so zamenjali z dednino celice mlečne žleze odrasle ovce), ovčka Dolly.

Ena od ovir pri kloniranju je Hayflickova limita, eksperimentalno določena meja, kolikokrat so se celice sposobne največkrat deliti, nakar odmrejo. Torej, če bi vzeli celico odraslega organizma, bi iz nje nastali klon živel veliko krajši čas kot original. Tako torej kloni zvezdnikov spolne zrelosti morda sploh ne bi dočakali in svojega namena sploh ne bi mogli izpolniti. Tak­šne težave bo mogoče odpraviti z nanotehnologijo.

Majhno, a vendar veliko

Nanotehnologija – kompleks tehnologij, ki omogoča manipulacijo snovi na nanoravni (nanometer – 10–9 metra, ena milijardinka metra, dolžina majhne molekule). Običajno se deli na tri usmeritve: 1. izdelava nanoelektronskih vezij, katerih elementi so iz nekaj atomov, 2. razvoj nanostrojev, se pravi naprav in robotov v velikosti molekule, 3. neposredna manipulacija z atomi in molekulami in posledično sestavljanje česarkoli iz njih.

Osnovna ideja se konča z razvojem zbirnika (angl. assembler) v nanometrskem merilu, ki bo zmožen iz posameznih atomov zbirati cele molekule v skladu s poprej zamišljeno konfiguracijo. Skupaj z njim bo prišel razbirnik (angl. disassembler), ki bo glede na atome sposoben razčleniti poljuben objekt, si zapomniti celotno zaporedje in predati informacijo zbirniku. Takšna tehnologija bo dobesedno omogočila izdelavo česarkoli. Se pravi, ljudje bodo lahko v realnosti uresničevali svoje najbolj vroče fantazije, kakopak tudi seksualne. Seveda, če bodo imeli zanje dovolj pod palcem.

Prvi resni korak na poti k uresničevanju teh sanj je izdelava nanomanipulatorjev v obliki robotske roke za delo z nanoobjekti. Precej uspešna pri tovrstnih raziskavah sta Danec Özlem Sardan in Nemec Volkmar Eichorn. Proučevanje poteka v okviru evropskega projekta NANOHAND, ki ga financira Evropska unija.Najprej pa bodo z nanotehnologijami razvili mikročipe, ki bodo sposobni najti centre zadovoljstva v možganih in delovati nanje tako, da bodo vzbudili prijetna občutja.

Prav tako ni izključena uporaba nanotehnologije za pridobitev superafrodizijakov in drugih snovi, ki povečujejo človekov libido in sekaspilnost.

Nanotehnologije bi lahko prispevale tudi k hitrejšemu raz­voju seksualnih robotov. Takšne naprave bodo sposobne spreminjati svoj zunanji videz, lastniku vsakič predlagajoč novega, še privlačnejšega partnerja. Tako je teoretično možno, da bi ustvarili antropomorfnega robota, čigar zunanjost in telesni proporci bi se spreminjali.

Skupaj z DNK-tehnologijami bodo nanotehnologije spremenile naš svet do neprepoznavnosti. Ljudem ne bo več treba opravljati težkih fizičnih del, ne bo jih več strah bolezni in navsezadnje tudi smrti. Ne bo problemov in težav, samo še vsesplošno zadovoljstvo in skoraj brezmejna moč. Kako je že zapisal Matej Bor pred približno štirimi desetletji: »Šel je popotnik skozi atomski vek, in ko je bil že dovolj visoko, se je ozrl navzdol, kjer je ležal atomski vek …«

Ljubezen, podobna spamu

Informacijske tehnologije, se pravi računalniki in iz njih sestavljeni globalni sestavi, bodo v navidezni realnosti omogočali tvorbo lastnega sveta s svojimi pravili. Si želiš seksati s filmsko zvezdo – izvoli, nadeni si čelado, vstopi v poseben program in že lahko obdelaš najmanj polovico Hollywooda.

Tisti najbolj nadobudni se bodo lahko popolnoma potopili v računalniški svet in popolnoma izkusili seksualno zadovoljstvo z navideznim partnerjem. To zadnje resno proučujejo znotraj tako imenovane teorije preobremenjenosti, po kateri lahko človek prenese svoj um v navidezni svet in popolnoma pretrga povezavo s fizično realnostjo.

Leta 2006 se je direktor podjetja xStream3D Multimedia Inc. Brad Abram pohvalil, da je njihova spletna igra Virtually Jenna (Navidezna Jenna), v kateri se igralec ljubi z animiranim likom pornoigralke Jenne Jameson, prava uspešnica. Spletni navdušenci imajo tudi možnost, da si za večji užitek na genitalije pripnejo posebne naprave. Abram je tudi poudaril, da se je povpraševanje po takšnih simulatorjih na trgu znatno povečalo. O seksu v prihodnosti pa ne razmišljajo le fantasti, ampak tudi resni raziskovalci.

V ameriški državi New Mexico, nedaleč od Santa Feja, so marca 2006 organizirali znanstveno konferenco z naslovom Prihodnost seksa. Udeleženci konference so se dokopali do nerazveseljivega spoznanja, da seks lahko preneha biti sredstvo medsebojnega stika med ljudmi, saj ga lahko izpodrine navidezna tehnomasturbacija.

Spreminjali se bomo, zagotovo

Ena od sodobnih usmeritev filozofske misli, ki razčlenjuje takšne perspektive človekovega razvoja, je transhumanizem – nauk, ki odobrava vsemogoče spremembe človeškega organizma z uporabo najnovejših dosežkov znanosti in tehnike s ciljem olajšanja življenja in njegove odrešitve iz trpljenja in smrti (imortalizem).

Vse našteto je le vrh ledene gore. Kajti nihče ne ve, kako se bo vse to odrazilo na človekovi psihi, nravi in notranjih impulzih. Možno je, da ljudje sploh ne bodo več zapuščali svojega doma, saj si bodo sami ustvarili seksualnega partnerja. Kam bo izginil tekmovalni duh? Junaštva v imenu ljubljene osebe? In kam evolucija in naravni izbor? Se bodo ljudje, potem ko bodo dobili dostop do neskončnih zadovoljstev, prenehali zanimati tudi zanje? In ali bodo izgubili tudi interes po druženju z živim človekom, predvsem po spoznavanju nasprotnega spola?

Odgovori na ta vprašanja še ne bodo dani tako kmalu. Je pa to obširno polje za fantazije in napovedi. In kakšen bo torej seks v prihodnosti? Menimo, da takšen, kakršen je danes!

Obilje dela za dizajnerje

Potem ko se bo metoda prenosa genov uveljavila v medicini, sama tehnologija pa bo izpopolnjena in preprostejša, se bodo pojavile korporacije, ki jo bodo začele uvajati za izboljšanje običajnih genov po naročilu premožnih strank. Tako bo postal iskan poklic genski dizajner ali genski arhitekt.

Kurirska služba za dostavo DNK

Konec leta 2007 sta Martin Mickle in Michael Lovett s pittsburške univerze (ZDA) razvila tehnologijo, ki omogoča vnos DNK v celice živega organizma. Za to sta razvila mikroelektrostimulator z vgrajeno brizgalko. Gene se vbrizga v celice ob sočasnem generiranju električnih impulzov, s čimer se poveča prepustnost celične membrane.

Vadite na prašičih

Uspešno poteka sinteza nekaterih človeških hormonov z vnosom njihovih genov v genome različnih domačih živali, na primer prašičev. Prav tako načeloma ni ovir, da ne bi mogli vnesti potrebnega gena drugemu človeku.

Veliki prahec

Znanstveniki z Univerze Johna Hopkinsa (ZDA) so objavili senzacionalno odkritje – naredili so prvo mikroskopsko napravo na svetu v velikosti koščka prahu in premera desetinke milimetra, s katerim lahko proniknejo v človeški organizem, pri tem pa se orientirajo glede na biokemične signale, ki jih oddaja vsaka celica.

Nastajajo roboti

Kmalu bodo kiborgi in nanomehanizmi preplavili planet, o čemer pričajo spodaj našteti vodilni projekti evropskih znanstvenikov (projekti so predstav­ljeni na portalu IST World, www.ist-world.org). Ni težko uganiti, katere od njihovih dosežkov bo lahko uporabila seksualna industrija.

PALOMA – optimizacija upravljanja robota, njegovega vedenja.

SPIKEFORCE – učeči se robot.

HYDRA – roboti z veliko stopnjo prilagajanja in samoorganizacije.

I-SWARM in SOCIAL – projekta, posvečena upravljanju mikrorobotov, optimizaciji njihovega vedenja.

SWARM-BOTS – razvoj samoorganizirajočih se skupin robotov, ki delujejo kot ekipa ali roj.

NEUROBOTICS – fuzija nevroznanosti in robotike, izdelava bioničnih vmesnikov s telesom in možgani (protez, ki se odzivajo na možganske impulze).

GOLDEN BRAIN in NEUROBIT – optimizacija vzajemne povezave med možgani in robotskimi

napravami.

MAIA – razvoj robotov, ki se jih upravlja z močjo misli.

Darilce za vse navzoče!

Programi za optimizacijo realnega učinka v navideznem svetu bodo omogočili kiberseks, ki se ne bo razlikoval od pravega:

PRESENCIA – človekova navzočnost v navideznem prostranstvu in v tem okviru proučevanje delovanja možganov.

BENOGO – ustvarjanje edinstvenih občutkov človekove navzočnosti v navidezni resničnosti.

POEMS – raziskave za dvig kakovosti navidezne resničnosti in edinstvenih občutkov.

Igor Ljadski

Ilustracija: Natalija Pastušenko

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord