Dr. Seks osebno

Kdo je bil kontroverzni Alfred C. Kinsey? Radovedni, genialni in z natančnostjo obsedeni znanstvenik ali spolni izprijenec, ki je v zgražanje pahnil konservativno, visoko moralno družbo Amerike v sredini minulega stoletja? Rodil se je 1894. in bil slaboten, bolehen ter zavrt pubertetnik. Zaradi greha, ki ga je »pridelal« z masturbacijo, se je sprva kaznoval s potiskanjem slamice v odprtino penisa, pozneje je tja rinil že zobno ščetko.

Slednjič se je pokoril tako, da se je obesil za moda in bi zaradi oteklin skoraj umrl. Znano pa je tudi, da se je (verjetno spet zaradi občutka greha) lastnoročno obrezal v domači banji z žepnim nožem in brez narkoze!

Doktor biologije je akademsko kariero začel s preučevanjem insektov in rastlin, a je v pogovorih s študenti kaj kmalu ugotovil katastrofalno pomanjkanje znanja (kaj šele raziskav) o človeški spolnosti. In se odločil manko zapolniti. Njegov spolni laboratorij je bil prava Sodoma in Gomora celo za današnje razmere.

»Ekshibicionist, voajer, mazohist!« so ga (in ga še dandanes) pljuvali nasprotniki, republikanci pa so mu za kazen odvzeli finančno podporo. Toda Kinsey se ni uklonil, sredstva je iskal tudi v tujini. Še danes pa ni povsem jasno, kaj se je v resnici dogajalo med štirimi stenami njegovega laboratorija, saj obtožbe, da je zlorabljal in posiljeval otroke, celo dojenčke, niso bile nikoli niti dokazane niti ovržene.

Imel je ljubice in homoseksualne ljubimce, ki jih je večkrat poslal med rjuhe lastne žene ter se pridruževal skupinskim orgijam, ki so jih – na njegov ukaz, se ve – izvajali njegovi sodelavci. Z njihovo pomočjo je Kinsey preštudiral skoraj 18 tisoč poskusnih zajčkov, ki so se podvrgli merjenju spolnih udov, demonstrirali ejakulacijo, da je lahko ločil »brizgalne« od »kapnikov«, prikazovali tehnike masturbacije in v pogovorih na štiri oči odgovarjali na v povprečju 350 najbolj intimnih vprašanj. Kako zagret raziskovalec je bil Dr. Seks, kot so ga tudi klicali, priča podatek, da je osebno intervjuval kar 7985 posameznikov!

Kinseyja za svojega »očeta« štejejo tako otroci cvetja oz. seksualne revolucije kot tudi homoseksualci, saj je bil med prvimi, ki se je javno zavzemal za večjo toleranco do njih. Zanj so bile vse pojavne oblike seksa normalne, saj je večkrat dejal: »Le tri oblike spolnosti niso normalne: vzdržnost, celibat in poroka v poznih letih!« Pobudnik seksualne osvoboditve in nesporni idejni oče revolucije, ki je svet zajela v 60. letih prejšnjega stoletja, cvetočega gibanja ni dočakal. Umrl je 1956., star 62 let, tik pred tem, da podrobneje preuči še spolno življenje živali.

Po Kinseyju, ki je nedvomno oče seksualne revolucije, bi moralo število raziskav seksa erektivno poskočiti! Pa ni! Potem ko je 1948. leta s poročilom o moškem spolnem vedenju (Sexual Behaviour in the Human Male) nato pa še 1953. z žensko različico (Sexual Behaviour in the Human Female) šokiral in razjezil puritansko Ameriko, so mu konservativni republikanci onemogočili financiranje iz državnih fondov. S podobnimi težavami se dandanes soočajo malodane vsi raziskovalci seksa.

Nočemo vedeti ali smo tako zapeti? Neverjetno, toda svet, ki je (pre)živel seksualno revolucijo, doživel aids in se sooča z odvečnostjo seksualnega akta za potrebe reprodukcije, ob dognanjih o najljubši telovadbi sramežljivo zardeva, se hihita in zgraža. Dr. Edward O. Laumann, profesor sociologije in spolnosti na čikaški univerzi, denimo, je pred desetimi leti zaradi obsežnega poročila o spolnem vedenju Američanov izgubil državno podporo. Pa, mimogrede, velja za največjo eminenco na tem področju po Kinseyju! In tako trenutno globalno raziskavo, v kateri sodeluje 27.500 moških in žensk, izvaja pod pokroviteljstvom Pfizerja (viagra).

Šokantni izsledki

Kinsey je s prvo knjigo o moški spolnosti Sexual Behaviour in Human Male leta 1948 svet tako navdušil, da je ta željno pričakoval nadaljevanje o ženski. A če so prvo raziskavo konservativci še sprejeli, so bile ugotovitve druge za klene dedce preveč. Spolno življenje zapornikov in prostitutk, ki so tudi bili med Kinseyjevimi poskusnimi zajčki, pač ni reprezentativno.

Kakorkoli, Kinsey je, ne meneč se za javno zgražanje, trdil, da je vsaj tretjina moških homoseksualcev, da samozadovoljevanje v zakonu prakticira 92 odstotkov moških in 62 odstotkov žensk in, kar je še huje, da je masturbacija najbolj pogosta (in priljubljena) praksa samskih žensk ter druga najljubša aktivnost poročenih žensk. Čez plot skače polovica mož in 26 odstotkov žena. In še zadnji udarec moškosti: tri četrt dedcev doseže orgazem v prvih dveh minutah koitusa, kar je po Kinseyju najpogostejši vzrok zakonskih prepirov. Klerikalci so ga, jasno, sesuli.

Kot navaja Kinseyjev inštitut, ki se s seks raziskavami ukvarja še danes, »se poštene ženske ne spuščajo v take packarije«. Američanke tistega časa naj bi bile namreč vse po vrsti »krepostne in dostojne«. Londonska revija The People pa je v odgovor Kinseyjevim ugotovitvam celo izvedla lastno »raziskavo« na vzorcu več kot tisoč žensk in ponosno zapisala: »Angležinje so dosti bolj moralne, konvencionalne in v zakonu bolj zveste od Američank v Kinseyjevem poročilu.«

Pionir seksa

Kinsey je bil na področju znanstvene obravnave seksa pravi ledolomilec, ki je utrl pot svojim naslednikom.

No, dr. sc. med. Janez Rugelj, dr. med., Dr. Seksu prav velike vrednosti ne pripisuje; očita mu namreč pomanjkanje razumevanja ljubezni za spolni odnos: »On se je ukvarjal z običajno, profano fenomenologijo spolnega vedenja, ko ni zmogel spolnosti povezati z bistvom odnosa med določenim moškim in žensko in sploh z odnosi med spoloma, kot tudi ne z družbenim ozadjem raznovrstne spolnosti.«

To pa po Ruglju zelo zmanjšuje vpliv in praktično vrednost Kinseyja v današnjem času: »Raziskovanje in pisanje o fenomenologiji spolnosti je pač posledica ‘firbca’ nepotešenih, osebnostno nezrelih, s fantazijsko spolnostjo obsedenih ljudi, ki potrebujejo pornografijo. Kinseyjeva fenomenologija me spominja ne zelo neroden prikaz pornografije, s katero je bil očitno zelo obseden Kinsey sam.«

Dr. Aleksandar Štulhofer, predavatelj na zagrebški filozofski fakulteti, soustanovitelj Hrvaškega seksološkega društva za preučevanje spolnosti na Hrvaškem in prvi, ki je začel opozarjati na katastrofalno pomanjkanje izobraževanja v spolni terapiji, pa Kinseyju priznava dosti večjo vrednost: »Po eni strani bi lahko rekel, da vpliva Kinseyja na Hrvaškem sploh ni čutiti. Pod drugi pa je, čeprav zveni smešno, Kinsey ‘kriv’ za 90 odstotkov vseh raziskav o spolnosti na Hrvaškem, saj njegovo delo navdihuje in motivira mnoge preučevalce spolnosti.« Tudi njega osebno, saj se v zadnjem času tudi pod vplivom bivanja na Kinseyjevem inštitutu v ZDA ukvarja z epidemologijo spolnih težav in raziskovanjem on-line seksualnosti.

Pogled med naše rjuhe

Slovenci razen anketnih oblik prave raziskave sploh nimamo! Leta 1996 so eno opravili na Inštitutu za varovanje zdravja, leta ‘99 na Ninamediji za revijo Viva in zadnjo leta 2002 še na Mladini. Rezultati so dokaj podobni lanski svetovni anketi proizvajalca kondomov Durex, po kateri Slovenci s tremi do štirimi spolnimi odnosi na teden rangiramo nad zlato sredino. 112-krat na leto naj bi se v povprečju »dol dali«, kar je pravzaprav le malo manj od, kakopak, Francozov, ki to počnejo 134-krat na leto.

Kar tri četrtine Slovenk naj bi redno doživljalo orgazme (vir: Ninamedia) in desetina moških naj bi že seksala z več kot enim parterjem hkrati (vir: Mladina). Seksologi so nad tovrstnimi rezultati vselej prijetno presenečeni, češ če smo tako radoživi, pa bi najbrž ne imeli toliko težav ali kako?! Mar v anketah potemtakem lažemo? No ja, po mnenju vodilnega med preučevalci slovenske spolnosti, dr. Ruglja, že ne, saj je kratko odgovoril, da tako glede domišljije pri seksu kot pri pogostosti odnosov »med spolnim udejstvovanjem osebnostno zrelih ljudi v deželah naše civilizacije ni bistvene razlike«.

Metodologija

Če se je Kinsey še ukvarjal z metričnimi metodami, pa je (vsaj čez lužo) znanost od tedaj močno napredovala. Dandanes poskusnih zajčkov ne postavljajo več v vrsto, da bi s centimetrom ugotovili, kako daleč jim nese, pač pa jim na orodje in možgane prilepijo različne elektrosenzorje, s katerimi merijo vzburjenost. S »skeniranjem« možganov je denimo ameriški znanstvenik dr. Kim Wallen ugotovil, da se moški močneje odzivajo na vizualne dražljaje kot ženske. Heh, morda tudi zato Playgirl nikoli ni dosegla prodajnih rezultatov Playboya …

In če še ostanemo pri sodobnih dognanjih o spolnosti, niso mnenja znanstvenikov prav nič spodbudna. Spolnost je namreč, kot ugotavlja tudi Štulhofer, postala le še ena od prostočasnih aktivnosti. Obsedenim s seksom, kakor smo, nam je to le še eno od polj, na katerih se dokazujemo. Seks je postal tekma. In spektakel, kjer šteje le rezultat.

»Seks je postal delo, resno in težko delo,« je prepričan Štulhofer. Namesto užitka garanje. Posledica pa ni spolna nasičenost, kot bi morda mislili, pač pa »seksualna sestradanost«! Erotika in dober seks nenadoma konkurirata celi vrsti dejavnosti sodobnega človeka – karieri, vzgoji otrok, druženju, fitnesu, šopingu … »Ko ljudje obiščejo vse nakupovalne centre in si ogledajo vse, kar je na teve sporedu, se komajda še najde kaka luknja za seks,« neusmiljeno pribije londonski seksolog dr. John Bancroft.

Da ne bi imeli časa (in volje) za seks? Saj se hecate! »Ljudje danes ne seksajo več toliko, kot so včasih!« je odločen dr. Bancroft. Mhm, naše stare mame pač niso imele televizorja. Preprosto ni časa, poleg tega pa mora biti seks vselej dovršen. Prava mala umetnina. Tak, kot je v filmih. In v ženskih revijah z milijon nasveti in zahtevami. Ko potegnemo črto pod našim spolnim življenjem, smo nezadovoljni. Ker se zadovoljimo s seksom, ki je, kot pravi dr. Štulhofer, kot fast food – konzumiran na hitro, ker ni časa za francosko kuhinjo. Rezultat je vendarle isti. Lakota potešena, ne?!

Aseksualnost?

Še ena nova neumnost, boste rekli. A ljudi, ki se zavestno odpovedujejo seksu (pa ne za potrebe kakega celibata), je vedno več. Trend je zlasti v porastu čez lužo, kjer je raziskava dr. Edwarda Laumanna dokazala, da tretjini mladenk med 18. in 29. letom preprosto ni do seksa! Sploh jih ne zanima, bojijo se ga, so obremenjene s tem, kako se bodo izkazale, in skoraj 30 odstotkom se niti ne sanja o velikem O-ju! Slovenke naj bi bile, sodeč po raziskavah in mnenju seksologov, tozadevno veliko na boljšem, kvečjemu vsaka peta ima težave z nedoživljanjem orgazma.

Zato pa so Američanke mojstrice v masturbaciji, saj se kljub rednim zvezam (če smo malo zlobni, pa morda prav zato) redno zatekajo k tej »tolažbi«. O »izumiranju nagona« vse glasneje govorijo mnogi raziskovalci spolnosti (od nemškega teoretika spolnosti Guntherja Schmidta do francoskega pisatelja Michela Houellebecqua). Pa tudi o tihem odvijanju »druge seksualne revolucije«, ki nikakor ni tako spodbudna, kot je bila prva. Na prvo mesto se vrača zvestoba, seks postaja dizajnerski, dostopen vse ožjemu krogu izbrancev, zloglasni singli pa v svetovno kvoto seksanja prispevajo le še kako desetino aktov.

Bedniki!

Žensko poželenje se je emancipiralo, moški postajajo vse bolj romantični, njihova seksualnost in želje pa vse bolj podobni tistim, ki stereotipno pripadajo ženskam. Spijo le še z dekleti, ki dolgoročno pridejo v poštev za partnerice! Da so mladi vse prej kot revolucionarji, ugotavlja tudi sociolog dr. Ivan Bernik z ljubljanske fakultete za družbene vede:

»Po eni strani so precej spolno aktivni in bi jih lahko primerjali z liberalnimi Skandinavci. Hkrati pa so tradicionalni, kar se najbolj kaže v razlikah med tipičnim ženskim in moškim spolnim vedenjem. Za spolne odnose dajejo pobudo predvsem moški, imajo tudi več partneric, seks pa doživljajo predvsem kot vzburljivo izkušnjo. Dekleta imajo manj partnerjev, vendar pa večje skupno število spolnih odnosov. Pa tudi za spolnost se odločajo predvsem zaradi ljubezni.«

Kar se Janezek nauči …

Že, že, toda če se sploh nauči! Spolna vzgoja v naših šolah je namreč kljub učnemu načrtu in sodobnim priročnikom, ki vsebujejo čisto prave kondome, kontracepcijske tabletke in obliže, neobstoječa. Prepuščena na milost in nemilost zardevajočim učiteljicam, ki jecljajoče odgovarjajo na (po njihovi interpretaciji provokativna) vprašanja mladih, in mačističnim učiteljem, ki jim je skrajno nerodno demonstrirati uporabo kondoma.

Zato raje poiščejo kakega »prostovoljca«, ki mora kondom natikati na nogo okrog obrnjenega stola. Hja, tako pač to počnemo Slovenci, a ne?! In to navkljub ugotovitvam raziskave Spolno vedenje srednješolcev dr. Bojane Pinter, dr. med., iz ljubljanske Ginekološke klinike, da kar polovica 17-letnikov redno seksa!

Po eni strani torej nobene uradno formalne seks izobrazbe (za katero na Playboyu, mimogrede, močno navijamo!), po drugi pa seksualni razvrat, okuženosti z gonorejo, sifilisom in klamidijo, ki so se v petih letih podvojile, ter nezaželene nosečnosti! No, no, straši, ni še treba v luft! Današnja mladina nikakor ni podobna tisti iz 60., ko je veljalo, da je del establišmenta že tisti, ki dvakrat spi z istim. Nikakor! Današnji mladi se ljubezni lotevajo kronološko – enega za drugim, ne pa hkrati. Prav nič v stilu revolucije, prav nič zaletavo in nepremišljeno.

McSeks

In seks prihodnosti? Glede na napredek znanosti, spolnega odnosa za potrebe reprodukcije bržkone ne bo več. Glede na hitenje in stres predlagamo medijem, ki nam redno solijo pamet, kako se stvari streže, da čim prej pogruntajo recept za McSeks. Glede na zmedo definicij spolnih vlog, vse večjo emancipacijo žensk in vse nižjo samozavest moških bo seks prihodnosti bržkone precej čudno početje. Glede na vse možne spolno prenosljive bolezni tudi vse bolj tvegano. In glede na človekovo obsedenost z dokazovanjem izziv, kjer šteje le rezultat, ne užitek. Ah, ja, uživajmo, dokler traja!

TEKST: Alenka Kotnik

FOTO: William Dellenback/The Kinsey Institute for Research in Sex, Gender, and Reproduction

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec