Kabrioleti so lahko majhni in veliki, cenejši in nesramno dragi, dvo- in štirisedežni, izpeljanke kupejev, limuzin in terencev in še kakšno delitev bi lahko našli. Skratka: za vsakogar nekaj. Zadnja leta se je znotraj te kategorije opazno povečal delež tistih, ki imajo trdo zložljivo streho. Po domače (čeprav nepravilno) jim rečemo CC-ji (iz imenske oznake peugeotov), kjer CC pomeni coupé-cabriolet. Je pa tale oznaka zelo natančna: dokler je streha nad glavami, je počutje v njem kot v kupeju. Zaradi kakovosti dušenja trušča in tesnjenja vetra in vode. In, jasno, zaradi videza.

Nebo je meja

Verjetno za kabriolete še posebej velja, da cena navzgor ni omejena; obstajajo ponudniki, ki znajo iz žrtve izžeti vsak evro (ali karkoli drugega), pa naj pride s še tako polno malho. Govorilo se je celo o diamantnih ležajih koles, za katere je moral verjetno kdo prodati kako naftno vrtinico, a so govorice iz znanih razlogov ostale nepreverjene. Toda tudi ko se z neba spustimo na zemljo, so cene lahko še vedno astronomske, pa sploh ni treba, da je takšen kabriolet pregrešno poželjiv. Pol milijona evrov 'težak' Rolls phantom drophead coupé (naj ime ne zavede!) je že eden takšnih – noben preudaren ekonomist ga ne bo kupil, razen če nima zadaj kakih skritih namer o preprodaji.

Lepota je sicer zelo relativna reč, ampak na prvih mestih želja je takšen RR zelo redko, čeprav ima vrhunsko tehniko: motor je 6,75-litrski 12-valjnik s 338 kilo­­­vati (460 'konji'), karoserija je postavljena na aluminijast prostorski okvir in podvozje je po geometriji najboljše v tem trenutku (vključno z zračnim vzmetenjem, elektronsko nastavljivimi blažilniki in nastavitvijo višine od tal). Kar dobre 2,6 tone težak štirisedežni kabriolet lahko pelje 240 km/h in z mesta do 100 km/h pospeši v 5,8 sekunde. Še vedno ima vrhunski imidž, ampak generacija, ki to (še) ceni, počasi izumira.

Za voznika, ne šoferja

Marsikdo še vedno trdi, da so pravi kabrioleti izključno roadsterji (le dva sedeža!), ampak takšnih je premalo – znotraj prodaje vseh kabrioletov je roadsterjev le za kak odstotek. Če ne bi bilo mazde MX-5, bi bila to skoraj izključno vozila posebnežev, saj najbolj orto ljubitelji prisegajo na razne izpeljanke lotusa seven (donkervoort, westfield ...), ki so zaradi težavnega vstopanja in izjemno slabega tesnjenja (streha je mišljena bolj za parkiranje kot za samo vožnjo) še vedno najbolj neudobni avtomobili tega sveta.

Toda čeprav je segment kabrioletov skozi oči lastnikov zelo širok in raznolik, imajo vsi nekaj skupnih točk. Če se ne spuščamo v slog vožnje, je kabriolet bolj uživaški od motocikla, saj se v avtomobilu brez strehe potniki peljejo brez čelad in dobesedno vonjajo in čutijo okolico. Takšen avto seveda vzbuja čustva: če že ne zaradi samega sebe, pa zagotovo zaradi občutkov v vožnji in neposrednega dojemanja okolice. Iz tega jasno sledi, da je kabrio avtomobil, ki si ga človek kupi, da bi ga vozil in v tem užival. Tako kot pri vseh drugih avtomobilih (in morda tu še posebej) pa je med kupci veliko takšnih, ki ga imajo v garaži zaradi imidža, in ker je takšnih čedalje več, prodaja, gledano globalno, počasi, a vztrajno raste.

Britanci in Nemci

Prodaja je seveda vezana na vremenske razmere, te pa na geografijo. Nerazložljiv fenomen je pregovorno deževna Velika Britanija, kjer je odstotek kabriov ogromen in še raste. Sicer pa je, gledano geografsko, najboljši del planeta tisti, kjer je podnebje toplo in milo. V mrazu kabriolet ne prinese ravno velikih užitkov, prav tako potnikom ne prija prav posebej, če jim razbeljeno sonce nabija v tilnik in glavo. Pomemben dejavnik pa je tudi kupna moč – skupaj z Otočani so najbolj zagrizeni kabrioletisti Nemci; to hitro in jasno pokaže že pozoren pogled na münchenski vozni park.

Statistika prodaje je pri kabrioletih sicer precej nezanesljiva, saj jih ponekod uvrščajo med športne avtomobile, nekje jih štejejo skupaj s kupeji in le redko se pojavljajo samostojno. Kljub temu pa se velja zanesti na okvirne številke: svetov­ni trg avtomobilov šteje kakih 70 milijonov primerkov na leto, od tega je kabriov 900 tisoč, kar je manj kot 1,3 odstotka. Le malo nad svetovnim povprečjem so Američani (1,6), krepko pa vodijo Britanci (4,4), kjer se je prodaja v zadnjem desetletju podvojila! Podobna slika je tudi na sončni strani Alp: trg kaže trend zmernega naraščanja, čeprav je zaradi majhnosti zelo občutljiv za nihanja. V vsem letu 2004 je bilo pri nas prodanih 491 kabrioletov, do konca letošnjega maja – torej v petih mesecih – pa se je številka že povzpela na 259.

Premočno vodi 'domači' renault mégane, toda lani se mu je nevarno približal Volkswagnov EOS in ga letos do konca maja že prehitel. Kar 33 različnih kabrioletov so Slovenci letos že registrirali, med njimi tudi po enega bentleyja, maseratija, jagu­­­­arja, astona, mercedes-benza (SL), eno corvetto in celo dva ferrarija (430) ter štiri devetstoenajstice. Na drugi strani igrajo precej močno vlogo peugeot 206, opel astra in BMW serije 3. Tistih najbolj čistokrvnih roadsterjev po britanskem modelu (poceni in uživaški) pa tudi pri nas ni dosti – do konca maja so pri nas registrirali le štiri mazde MX-5.

Naložite!

Kabriolet je tudi ena boljših (čeprav še zdaleč ne donosna) denarnih naložb med vsemi avtomobili. To je le posledica stanja in izhodišča, omenjenega prej: da je kabriolet avtomobil užitka, ne potrebe. Proizvajalci avtomobilov so zato še ved­­­­­­­­­no previdni – v kriznih časih posamezna tovarna v svojem repertoarju nima kabri­­­­­oleta in šele z lepšimi časi si upa na trg poslati takšen izdelek, ki ji prinaša le ne­­­­­kaj imidža, dobička pa bolj malo, če sploh.

Toda za ljubitelja in potencialnega kupca je to oboje – dobro in slabo. Dobro zato, ker s tem ohranjajo eks­­­­­kluzivnost, slabo pa zato, ker je pač ponudba manjša. Bo pa vsak pravi ljubitelj vožnje brez strehe rad povedal: sezona traja vse leto in v vseh vremenskih razmerah, in to z zloženo streho. Leta (voznika in potnikov) vsaj v tujini niso pomembna – na nemškem Autobahnu boste tudi januarja videli par v tretjem življenjskem obdob­ju, ki se prav uživaško, s kapo ali ruto, počasi pelje brez strehe.

Še posebej danes, ko so strehe že zelo kakovostne ter vzdržljive in ko so štiri­­­­sedežni kabrioleti tudi že znosno pros­torni (tudi prtljažnik!), je morda strah pred nakupom kabrioleta res odveč: mraz zaradi dobrega gretja in dobrih vetrnih mrež ni več pravi nasprotnik. Vse je le še v glavah, ne okrog njih. Sezona kabrioletov traja vse leto in pika. Vprašajte prvega pravega ljubitelja kabrioletov. Ne postavljača.

Najhitrejši: mercedes-benz SLR mclaren roadster

Če se sprašujete, kako se je peljati 332 km/h na uro zgoraj brez, vam svetujemo, da se presedete v novega mercedes-benza SLR mclaren roadsterja, sicer si boste pogrizli vse nohte. Pa pripravite se na odličen pospešek 3,8 sekunde od 0 do 100 km/h (da ne boste potem stokali, da vas nismo opozorili!), ki vam bo z las odgnal vse preparate. Hiter je tudi pri slačenju: le okoli deset sekund je potrebnih, da se usnje na sedežu nastavi soncu. Roadster je sicer brat pokritega (kupejevskega) SLR-a, tako da je pod motornim pokrovom enak 467-kilovatni (626-'konjski') V8 AMG-jev stroj; le zaradi dodatnih ojačitev je brezstrežnik nekoliko težji in okornejši, na koncu pa tudi dražji. Predvidevajo, da bo zanj treba odšteti okoli pol milijona evrov. Potem pa še zavarovanje ...

Najbolj nenavadEN: tramontana

Tramontana je španski superavtomobil, ki je šele v novi evoluciji dobil streho. Če jo snamete, lahko doživite prave F1-občutke, saj cestni dirkalnik s šasijo iz ogljikovih vlaken in z dvema sedežema pospeši od 0 do 100 km/h v manj kot štirih sekundah. Do 300 kilometrov na uro ga prek pogona na zadnji kolesi žene Mercedes-Benzov 5,5-litrski 12-valjni biturbo motor s kar 537 kilovati (720 'konji'). Ni zanemarljivo, da raketa iz španske Coste Brave meri v širino več kot dva metra (dolg je 4,85 metra), na računu pa morate imeti vsaj 600 tisoč evrov, če hočete, da je eden izmed le 12 športnikov, koliko jih naredijo na leto, vaš.

Za najizbirčnejše: mazda MX-5

Kupec se v avtomobilskem salonu težko izmišljuje, ali bi imel mehko ali trdo pomično streho. Razen pri Mazdi, kjer so odlično 'prebrali' želje kupcev in večnega roadsterja MX-5 ponudili v roadsterski (mehka streha) in kupe-

road­­­­­­­­­­sterski (trda streha) različici in s tem 'pokrili' tako zaprisežene ljubitelje klasičnega platna kot novodobne zgoraj brez uživače, ki ljubijo trdoto. Obe 'strehi' sta naprodaj z 1,8-litrskim (92 kilovatov oz. 126 'konjev') in 2,0-litrskim (117 kilovatov oz. 160 'konjev) motorjem, pogon imata speljan na zadnji kolesni par, za odlično zabavo zgoraj brez pa poskrbita tudi neposreden volan in hitri vožnji skozi ovinke namenjeno podvozje.

Katero streho izbrati? Trda je priročnejša, ker je boljši zvočni in vremenski izolator, manj zahtevna za vzdrževanje (brez težav zapeljete v avtopralnico), zahteva pa tudi manj naporov pri zlaganju (le odklop/priklop varnostnih zatičev in pritisk na gumb). Mehka, ki jo je treba zložiti in dvigniti ročno, kar pa ni kaka večja muka, je prestižnejša in zagotavlja pristnejše užitke v vožnji. MX-5 z mehko streho je vaša za 19 tisočakov, najcenejša različica s trdo pa za 25.717 evrov.

Najlepši: alfa romeo 8C spider

Vznemirljivi alfi romeo 8C competizione so s kar največjo natančnostjo odrezali streho in jo zamenjali s platnom. Brez dvoma je 8C spider eden izmed najlepših brezstrešnikov današnjega časa. Spider ne potrebuje avtoradia, saj se v piš vetra čudovito vmeša zvok 4,7-litrskega osemvaljni­­­­ka s 331 kilovati (450 'konji'). Tovarniških podatkov o pospešku (okoli 4,5 sekunde) in končni hitrosti (okoli 290 km/h) še ni, kar pa sploh ni nobena škoda, saj je tale alfica čudovita že brez zagona kontaktne ključavnice.

Veliko jih ne bo, saj načrtujejo v letu 2009 pri Maseratiju (jap!) izdelati le 500 primerkov, ki jih bodo razprodali na Alfinih najpomembnejših trgih. Jah, niti 190 tisoč evrov v žepu vam ne pomaga kaj dosti, da bi ga lahko dejansko kupili.

Najzabavnejši: ariel atom

Če sloviti voditelj BBC-jevega Top Geara izjavi, da ni vozil še ničesar, kar bi tako hitro pospeševalo, potem preprosto ne moremo mimo tega brezstrešnika. No, Arielov atom je ne samo brez strehe, tudi vrat nima. Niti šip. V njem boste pogrešali tudi preproge, avtoradio, klimatsko napravo, dobili pa čistokrvno dirkaško tehniko s posamično vpetimi kolesi in s Hondinim štirivaljnikom i-VTEC s 180 kilovati (245 'konji'; če je še prisilno polnjen, ima kar 220 kilovatov (300 'konj')!) in 210 njutonmetrov, ki s premikanjem 3,41 metra dolgega in komaj 456 kilogramov težkega strojčka nima prav nobenih težav, kar potrjujeta tudi manj kot trisekundni pospešek od 0 do 100 km/h in končna hitrost 255 km/h.

V Veliki Britaniji hočejo za zabavneža, ki ga morate voziti s čelado in v suhem vremenu (no, lahko tudi v dežju, če vas to navdušuje) ter brez prtljage najmanj 20 tisoč funtov.

Najbolj neroden: Opel GT

Opel GT je enostavno roadster, ki ga ne smete prezreti, ko kupujete avtomobil, s katerim se nameravate zabavati. Pogled na dolg motorni pokrov z izbuljenima blatnikoma izza ravno prav neposrednega volana, dirkaški videz kot vabilo številnim pogledom, zadnji pogon in dvolitrski turbo z zelo poslušljivim zvokom in 194 kilovati (265 'konji') za hitro mršenje las... Zakaj neroden? Zaradi ročnega zlaganja strehe, ki zahteva, da po odklopu varnostnih zatičev stopite iz GT-ja, odprete prtljažnik, vanj zložite streho, ga zaprete in znova sedete za volan. Tudi pri zapiranju strehe je zgodba podobna: ven, horuk, pa spet not. Toda sprehajanje je pozabljeno že ob prvem prevoženem metru, tako uživaški je lahko GT (35.300 evrov)!

Najbolj terenski kabriolet:

SUV brez strehe?

Mislite, da SUV-i in terenci ne morejo biti brez strehe? Pomislite na priljubljenega Mercedesovega klasika G-ja, Suzukijevega jimnyja, Jeepovega wranglerja in podobne, ki so lahko tudi zgoraj brez! Morda pa se nam obeta pohod brezstrešnih SUV-ov kakršen je Audijev koncept cross cabriolet quattro, ki je kot prototip nakazal na novega audija Q5, a nič se ne smemo čuditi, če bomo čez nekaj let lahko kupili tudi nekaj podobnega.

Na elektriko: tesla roadster

Kazalo je, da bo Venturijev fetish postal prvi športnik na električni pogon, toda težave podjetja, ki je že večkrat zamenjalo lastništvo, so voda na mlin Tesla Motorsa, kjer so že začeli izdelovati in prodajati tesla roadsterja. Sredinsko nameščen elektromotor s 184 kilovati (251 'konji') in 271 njutonmetri (z ničle!) zagotavlja štirisekundni pospešek od 0 do 100 km/h in končno hitrost prek 200 km/h. Enkratno polnjenje litij-ionskih baterij (polni se približno tri ure in pol) naj bi zadostovalo za 350 kilometrov vožnje. Pod karoserijo skoraj štiri metre dolgega tesla roadsterja je pri Lotusovem elisu sposojena platforma. Letos jih nameravajo izdelati okoli 659. Cena? Približno 100 tisoč dolarjev. Še čakamo, da pride tudi na to stran velike luže.

Najhitreje slečen: honda S2000

Nekateri ljubitelji kabrioletov zatrjujejo, da je pri slačenju strehe pomembna počasnost, saj avtomobil tako privablja več pogledov, kot bi jih, če bi se streha zložila v hipu. No, vseeno obstajajo kabrioleti (roadsterji, kupe-kabrioleti ...), pri katerih je zanimiva tudi hitrost slačenja. Užitkarski roadster honda S2000 se sleče denimo v le šestih sekundah! Sodi med najboljše dirkaške brezstrešnike: neposreden volan, igriva lega, vrtenje dvolitrskega motorja s kar 176 kilovati (240 'konji') do 9000 vrtljajev pa daje občutek, da sedite v dirkalniku F1. Kar se tiče užitka in zabave v odprti vožnji, dejansko nima tekmeca.

Tekst: Vinko Kernc & Mitja Reven

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord