Sledilnikovi podatki kažejo na porast presežnih smrti v drugi polovici oktobra

4. 12. 2020, 11:58 | Aktualno | Vir: STA

                            Sledilnikovi podatki kažejo na porast presežnih smrti v drugi polovici oktobra (foto: profimedia) profimedia

Od sredine oktobra v Sloveniji beležimo visok delež presežnih smrti. Glede na povprečje zadnjih petih let je bilo v tednu od 9. do 15. novembra celo za 81 odstotkov več smrti, kažejo podatki, ki jih je na svoji spletni strani objavil Sledilnik za covid-19. Prav v omenjenem obdobju je pri nas izrazito naraslo število umrlih za covidom-19.

Medtem ko v mesecih po marčnem izbruhu epidemije v Sloveniji število smrti ni izraziteje odstopalo od povprečja zadnjih petih let, so v tednu od 12. do 18. oktobra zaznali 16 odstotkov več smrti, v tednu od 19. do 25. oktobra je bilo smrti že skoraj za tretjino več od omenjenega povprečja, od 26. oktobra do 1. novembra pa za polovico več.

Najhuje po doslej zbranih podatkih je bilo v tednu od 9. do 15. novembra, ko so, kot omenjeno, zabeležili 81 odstotkov več smrti od povprečja v letih od 2015 do 2019. V omenjenem tednu je namreč letos umrlo 730 ljudi, v primerljivem lanskem tednu je bilo smrti 416, leta 2018 pa 404.

V tednu od 16. do 22. novembra, zadnjem, za katerega so pri Sledilniku doslej zbrali podatke, je v Sloveniji umrlo 672 ljudi, kar je 74 odstotkov več od povprečja zadnjih petih let.

Presežne smrti so pri Sledilniku izračunali kot odstotek povprečja za leta 2015-2019. Na grafu so prikazali tudi potrjene covidne smrti in jasno je razvidno, da število presežnih smrti narašča hkrati z naraščanjem števila covidnih smrti. Od sredine oktobra se število smrti ostro povzpne in odmakne od dolgoletnega povprečja.

Covidnih smrti je sicer nekaj manj, kot je vseh presežnih smrti. Kot so zapisali pri Sledilniku, med drugim vse covidne smrti zunaj bolnišnic in domov za starejše še niso registrirane kot take, del presežka pa lahko predstavljajo tudi dodatne smrti kot posledica omejevalnih ukrepov, denimo slabšega dostopa do zdravstvenih storitev.

Kot še dodajajo na Sledilniku, ujemanje krivulj presežnih smrti in covidnih smrti ni samoumevno. Velik razkorak med krivuljama bi lahko pomenil veliko covidnih smrti, ki ostanejo neregistrirane, ali pa veliko smrti zaradi neposrednih posledic pandemije, npr. oteženega dostopa do zdravstvenih storitev.

Ravno tako bi bila lahko krivulja covidnih smrti pod krivuljo presežnih smrti. V tem primeru bi bila možna razlaga zmanjšano število smrti zaradi pandemije, npr. zaradi manj nesreč v prometu, pri delu ipd. Druga možna razlaga bi lahko bila, da bi pomemben delež umrlih zaradi covida-19 umrl tudi sicer, in tako v tem smislu ne predstavljajo "presežka", so zapisali.

"Koliko smrti lahko razvrstimo v katero kategorijo, bomo lahko ugotavljali šele, ko bo ta val že daleč za nami in bodo znani natančnejši podatki o vzrokih smrti. Toda že zdaj vemo, da je neto učinek izrazito povišanje skupnega števila smrti, ki dramatično odstopa od prejšnjih let in je že primerljivo z državami, ki so jo v prvem valu odnesle najslabše," so opozorili na Sledilniku.

Vir podatkov je centralni register prebivalstva pri notranjem ministrstvu in zajema vse smrti na območju Slovenije kot tudi Slovencev v tujini, kar se razlikuje od podobnih podatkov, ki jih sicer objavlja Statistični urad RS. Za zadnjih nekaj tednov so podatki še nepopolni in so možni še popravki. Potrjene smrti zaradi covida-19 temeljijo na vladnih podatkih.

Več na: https://medium.com/sledilnik/koliko-preveč-a9afd320653b