Slovenci ostajamo med bolj varčnimi v Evropi

Pandemija okrepila varčevanje

30. 10. 2020, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Slovenci ostajamo med bolj varčnimi v Evropi (foto: Tamino Petelinšek/STA) Tamino Petelinšek/STA

Slovenci ostajamo med bolj varčnimi narodi v EU, se je pa lani končalo šestletno obdobje rasti stopnje bruto varčevanja slovenskih gospodinjstev. Ta je ob koncu leta dosegla 13,3 odstotka in se medletno znižala za 0,2 odstotne točke. S tem je bila Slovenija sedma med članicami EU. Pandemija covida-19 je medtem varčevanje okrepila.

Stopnja bruto varčevanja gospodinjstev je bila v Sloveniji ob koncu 2019 že tretje leto zapored višja od povprečja v evrskem območju in sedmo leto zapored višja od povprečja v EU, so pred svetovnim dnevom varčevanja, ki bo v soboto, spomnili na statističnem uradu. Povprečje evrskega območja je bilo pri 12,9 odstotka, povprečje EU (če se upošteva še Združeno kraljestvo, ki je v izhodu iz povezave) pa pri 10,7 odstotka.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata sta imeli ob koncu lanskega leta najvišji stopnji bruto varčevanja že tradicionalno Švedska (18,5 odstotka) in Nemčija (18,4 odstotka). Sledili sta Nizozemska (16,6 odstotka) in Francija (14,6 odstotka).

Slovenija je bila s 13,3-odstotno stopnjo na sedmem mestu, za Avstrijo (13,7 odstotka) in Estonijo (13,5 odstotka) in pred Belgijo (13 odstotkov).

Občutno manjše deleže razpoložljivega dohodka so medtem za varčevanje namenila gospodinjstva na Cipru (3,1 odstotka), v Litvi (4,1 odstotka), Španiji (6,3 odstotka) in Združenem kraljestvu (6,5 odstotka). V Grčiji je bila stopnja celo negativna (-3,5 odstotka), kar pomeni, da grška gospodinjstva porabijo več od razpoložljivega prihodka.

Varčevanje

Varčevanje gospodinjstev namreč predstavlja tisti del razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki ga ta ne porabijo za nakup trajnih in potrošnih dobrin ter storitev, temveč ga privarčujejo. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanemu za končno potrošnjo.

Evropska centralna banka, kot spominjajo na statističnem uradu, ugotavlja, da so najpomembnejši motivi za varčevanje gospodinjstev v državah evrskega območja zagotavljanje sredstev za nepričakovane dogodke, zagotavljanje dohodka ob upokojitvi, zagotavljanje sredstev za večje nakupe (stanovanje, pohištvo, vozila) ter varčevanje za potovanja (dopust), izobraževanja in finančno podporo otrokom ali vnukom.

Statistični urad pojasnjuje, da slovenska gospodinjstva ostajajo pri svojih naložbenih odločitvah konservativna in nenaklonjena tveganju.

Neto finančno premoženje (razlika med sredstvi in obveznostmi) slovenskih gospodinjstev se sicer že osemnajst let povečuje. Izjemi sta bili leti 2008 in 2011. Ob koncu 2019 je bilo neto finančno premoženje gospodinjstev 43,4 milijarde evrov in se je glede na 2018 povečalo za 10,9 odstotka oz. 4,2 milijarde evrov.

Struktura finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji se medtem že več kot desetletje ni bistveno spremenila. Najvišji delež kljub obdobju zelo nizkih depozitnih obrestnih mer še vedno predstavljajo denarne vloge (zlasti prenosljive) in gotovina (47,7 odstotka). Sledijo lastniški kapital in delnice (30,6 odstotka), zavarovanja (zlasti življenjska zavarovanja) in pokojninske sheme (13,7 odstotka), dolžniški vrednostni papirji ter druge terjate (5,8 odstotka) in posojila (2,2 odstotka).

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji

Zadolženost gospodinjstev v Sloveniji (merjena kot razmerje med finančnimi obveznostmi in razpoložljivim dohodkom) je konec 2019 po drugi strani dosegla 44,4 odstotka. Po tem kazalniku so gospodinjstva v Sloveniji bistveno manj zadolžena, kot je povprečje za vsa gospodinjstva v evrskem območju (92,6 odstotka) in v celotni EU (99 odstotka), a imajo obenem precej nižje neto finančno premoženje. To je v 2019 v Sloveniji doseglo 89,6 odstotka BDP, v evrskem območju 157,3 odstotka BDP in v celotni EU 165,8 odstotka BDP.

Statistiki so spomnili še, da se je v prvem polletju 2020, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19, stopnja bruto varčevanja gospodinjstev v evrskem območju glede na prvo polletje 2019 zvišala za 7,3 odstotne točke in dosegla 21,6 odstotka.

Glede na prvo polletje 2019 se je zvišala v vseh 15 državah EU, za katere so bili na voljo podatki, razen na Švedskem, kjer je upadla za 0,4 odstotne točke na 23,2 odstotka. Najizraziteje se je zvišala na Irskem (za 14 odstotnih točk na 28,1 odstotka). Sledili so Združeno Kraljestvo (za 12,4 odstotne točke na 19,9 odstotka), Španija (za 10 odstotnih točk na 17 odstotkov) in nato že tudi Slovenija (za 9,8 odstotne točke na 26,7 odstotka).

Slovenija se je tako po stopnji varčevanja ob koncu prvega polletja med evropskimi državami, za katere so obstajali podatki, uvrstila na drugo mesto.

Stopnja varčevanja se je v prvem polletju 2020 v opazovanih državah občutno povečala, ker je bila rast izdatkov za končno potrošnjo bistveno nižja od rasti razpoložljivega dohodka. Izdatki gospodinjstev za končno potrošnjo so se zmanjšali zaradi neprostovoljnega in previdnostnega varčevanja. To se je povečalo zaradi ukrepov za zajezitev posledic pandemije covida-19, saj so gospodinjstva morala načrtovane nakupe nenujnih in trajnejših proizvodov in storitev zaradi karantene preložiti.

Previdnostno varčevanje se je povečalo tudi zaradi negotovosti, povezane z nadaljnjim širjenjem okužb in razmer na trgu dela, še dodajajo na statističnem uradu.