1. 7. 2018, 12:51 | Vir: STA

Slovenija ima pomembno vlogo med inovatorji v EU

profimedia

Slovenija med članicami EU po inovacijski uspešnosti tudi letos ostaja med močnimi inovatorkami, kaže evropski sistem inovacijskih kazalnikov za 2018, ki ga je nedavno objavila Evropska komisija. Glede na lansko poročilo se je sicer slovenski indeks malenkost poslabšal, a država je inovacijsko še vedno najboljša med mlajšimi članicami unije.

Letošnji pregled inovacijske uspešnosti EU sicer kaže, da se uspešnost unije na področju inovacij še naprej izboljšuje, vendar je potreben nadaljnji trud, da bi zagotovili globalno konkurenčnost Evrope v globalni gospodarski tekmi.

EU dohiteva ključne tekmece, kot so Kanada, Japonska in ZDA. Je tako že tik za petami največjega nacionalnega gospodarstva na svetu, še vedno daleč pred njo pa so na primer v najbolj inovativnem večjem gospodarstvu Južni Koreji, ki še povečuje prednost. Za premostitev vrzeli na področju inovacij in ohranjanje trenutno še vedno precejšnje prednosti pred Kitajsko pa bodo po prepričanju komisije potrebna usklajena prizadevanja, da bi povečali evropski inovacijski potencial.

Tokratna izdaja evropskega sistema inovacijskih kazalnikov sicer kaže pozitiven trend v večini članic EU. Skupaj se je inovacijska uspešnost unije glede na 2010 izboljšala za 5,8 odstotne točke. Indeks se je glede na 2010 izboljšal v 18 članicah, poslabšal pa v desetih. Glede na lansko poročilo pa se je njegova vrednost okrepila v 20 članicah, znižala pa v osmih.

Najbolj so svojo inovacijsko uspešnost glede na 2010 na podlagi podatkov za 2017 izboljšali v Litvi, na Nizozemskem, na Malti, v Veliki Britaniji, Latviji in Franciji. Inovacijska uspešnost se je medtem zmanjšala na Madžarskem, v Grčiji, Nemčiji, na Portugalskem, v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, v Estoniji ter najbolj na Cipru in v Romuniji.

Glede na lansko poročilo so medtem svojo uspešnost najbolj popravili na Malti, Nizozemskem in v Španiji, najbolj pokvarili pa v Luksemburgu, na Slovaškem in v Litvi.

Vodilna država po inovacijski uspešnosti ostaja Švedska. Sledijo ji Danska, Finska, Nizozemska, Velika Britanija in Luksemburg. Te države veljajo za vodilne inovatorke. V skupini močnih inovatork potem sledijo Nemčija, Belgija, Irska, Avstrija, Francija in Slovenija.

Slovenija je glede na inovacijsko uspešnost EU v letu 2010 tokrat dosegla indeks 97,3, kar pomeni, da se je njen položaj glede na povprečje EU v obdobju od 2010 do 2017 izboljšal za 1,4 odstotne točke. V lanskem poročilu je bil omenjeni indeks sicer pri 97,8, vendar pa so pri Evropski komisiji vmes popravili slovenski indeks inovacijske uspešnosti za izhodiščno leto 2010. V lanskem poročilu je bil ta še pri 98, letos pa pri 95,9. Glede na inovacijsko uspešnost EU v 2017 je bila medtem Slovenija 7,8 odstotne točke pod povprečjem unije.

Slovenija se tako uvršča na najboljši položaj med mlajšimi članicami unije. V skupini zmernih inovatork ji namreč na lestvici sledijo Češka, Portugalska, Malta, Španija, Estonija, Ciper, Italija, Litva, Madžarska, Grčija, Slovaška, Latvija, Poljska in Hrvaška, čisto na dnu pa sta med skromnimi inovatorkami Bolgarija in Romunija.

Glavne prednosti Slovenije kot inovacijskega okolja v Bruslju vidijo v človeških virih in investicijah podjetij. Po človeških virih se tako Slovenija uvršča tik za prvo peterico, ki jo sestavljajo Danska, Švedska, Finska, Velika Britanija in Nizozemska. Tudi po investicijah podjetij v inovacije je na šestem mestu, pred njo pa so Švedska, Nemčija, Avstrija, Belgija in Finska.

Slabše točke so recimo inovacijam prijazno okolje, kjer se Slovenija uvršča okoli 20. mesta, po razpoložljivih financah in podpori pa je šele na 23. mestu. Blizu povprečja je po številu inovatorjev in sodelovanju med inovativnimi podjetji ter ostalimi deli gospodarstva in med javnim ter zasebnim sektorjem. Slabše se spet odreže pri učinkih inovacij na prodajo in zaposlovanje.

Komisija primerjalno oceno uspešnosti držav članic na področju inovacij objavi vsako leto in jo primerja z mednarodnimi tekmeci. Podatki državam članicam in EU kot celoti pomagajo oceniti, na katera področja je treba usmeriti prizadevanja.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord