Slovenija ne spada med države z neštetimi stolpnicami, vendar tudi naša država počasi raste v višino

16. 6. 2021, 10:25 | Aktualno | Vir: STA

                            Slovenija ne spada med države z neštetimi stolpnicami, vendar tudi naša država počasi raste v višino (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Slovenija ne spada med države z neštetimi stolpnicami, ki bi se vile v nebo, se je pa pogled na mesta v zadnjih 30 letih na račun novih stavb korenito spremenil. To je najbolj izrazito v prestolnici, kjer se najvišje stolpnice vse bolj približujejo višini 100 metrov.

Najvišja bivalna stavba v Sloveniji je Kristalna palača v ljubljanskem BTC Cityju z 89 metri. Zgrajena je bila leta 2011. Stavba, ki je namenjena poslovno-trgovski dejavnosti, naj bi sicer po prvih načrtih merila več kot 100 metrov.

Najvišja med vsemi v Sloveniji pa ni bivalna zgradba, temveč danes opuščeni dimnik termoelektrarne Trbovlje, ki je bil zgrajen leta 1976. Je najvišji dimnik v Evropi in sedmi najvišji na svetu. Visok je 360 metrov, izdelan pa je bil kot zamenjava za prejšnji dimnik termoelektrarne, ki je bil visok 80 metrov. Z višjim dimnikom so zmanjšali onesnaženost zraka v Zasavskih dolinah.

Med 50. najvišjimi stavbami v Sloveniji je tudi 12 cerkev.

Ob odprtju leta 1933 je bil najvišja zgradba v srednji Evropi in na Balkanu ter s 70 metri deveta najvišja v Evropi ljubljanski Nebotičnik. Ta stolpnica je še danes višinsko merilo na obroču mestnega središča Ljubljane in peta najvišja bivalna stavba v državi.

Po občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Ljubljana je v ožjem mestnem središču notranjega cestnega obroča višina stavb omejena na 35 metrov. Kljub temu pa obstaja nekaj izjem, zaradi katerih najdemo stolpnice tudi v središču mesta. Višje stavbe se lahko postavi na vstopnih točkah v mesto, kot so križišča glavnih mestnih vpadnic. Vseeno pa stolpnice v Ljubljani ne smejo presegati 100 metrov. Merilo je višina stolpa Ljubljanskega gradu.

Višje bivalne stavbe od Nebotičnika so le WTC Ljubljana, Situla za ljubljansko železniško postajo ter z 81 metri Hotel Intercontinental in nasproti njega enako visoka novozgrajena stolpnica Atower, ki sta najvišji stavbi znotraj obroča mestnega središča prestolnice. Skupaj bosta objekta tvorila severna mestna vrata.

Je pa tudi v Sloveniji opaziti vedno večje apetite po rasti stolpnic. Leta 2016 je takratni župan Mestne občine Koper Boris Popovič napovedal, da v Kopru želijo ustvariti najvišjo stolpnico v Sloveniji, ki bi bila Eifflov stolp sodobnega časa. Usoda projekta pa je po koncu mandata Popoviča ostala negotova.

Pred več kot desetimi leti so v Mariboru napovedovali projekt Dravska vrata, ki so ga poimenovali tudi mariborski Manhattan. Obsegal bi 24- in 34-nadstropni stavbi, višja pa bi merila do 115 metrov. Med in po gospodarski krizi je projekt zamrl.

Eden realnejših projektov prihodnosti je gradnja Emonike City Centra v Ljubljani. Projekt bo vseboval prenovo in dodelavo železniške postaje v Ljubljani, nadgradnjo tirne infrastrukture, novo avtobusno postajo ter 100-metrsko stolpnico na križišču z Dunajsko cesto in Trgom osvobodilne fronte. Minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec je novembra lani zagotovil, da bodo gradnjo največjega nepremičninskega projekta v Sloveniji začeli v začetku prihodnjega leta.