Slovenski izumitelji so sooblikovali bogato tehniško dediščino

28. 6. 2021, 06:33 | Aktualno | Vir: STA

                            Slovenski izumitelji so sooblikovali bogato tehniško dediščino (foto: STA/Nebojša Tejić) STA/Nebojša Tejić

Slovenski urad za intelektualno lastnino je v 30 letih podelil oz. registriral skoraj 100.000 pravic intelektualne lastnine: 48.000 patentov, 46.000 znamk in 2400 modelov. Prvo prijavo za patent je oktobra 1991 vložila ljubljanska fakulteta za elektrotehniko in računalništvo za izum vezja za napetostno zaščito napajanja integriranega CMOS vezja.

Med več kot stotimi slovenskimi izumitelji, ki so pustili globok pečat v znanosti in sooblikovali tehniško dediščino Slovenije skozi čas, je najbolj znan Peter Florjančič s 400 patentiranimi izumi. V življenje mu je uspelo realizirati 43 izumov, nazadnje leta 2016 model za prstan v obliki stiliziranega vesla za blejsko pletno.

Med prve slovenske izumitelje s patenti se uvršča Ivan Bajde (1855-1920) iz Hotiča pri Litiji. Izumljal, izboljševal in izdeloval je nove vrste glasbenih instrumentov, med drugim klavirsko harfo, ki je posnemala citre, harfo in godala. Glasbilo je imelo obliko ozkega harmonija z dvema klaviaturama in pedalom. Zadal si je nalogo iznajti način, kako bi na glasbilu s tipkami dosegel naravni glas godal, kot ga imajo gosli, viole, čelo in kontrabas. Z vztrajnostjo je več kot 20 let izpopolnjeval svoje glasbilo, s katerim je v Ljubljani tudi nastopil.

Bajde se je letos znašel na poštni znamki v okviru serije Prvi slovenski izumitelji s patenti. Sledili mu bodo še Anton Codelli, Stanko Bloudek, Anton Jamnik in Feliks Lobe.

Codelli je kot strojnik in elektrotehnik ves čas izumljal in konstruiral, patentiral je električni vžigalni sistem za motorna vozila. Kasneje se je posvetil raziskovanju in načrtovanju različnih naprav, kot so motorna kosilnica, motorni čoln, rotacijski motor, kompresor in planetno gonilo. Prav tako je bil eden od pionirjev pri razvoju televizije.

Letalski konstruktor in športnik Bloudek je bil projektant in graditelj več športnih objektov. V Ljubljani je za potrebe Ilirije zgradil prvo moderno nogometno igrišče, igrišča za tenis, olimpijski bazen, drsališče in atletsko stezo. Skonstruiral je do tedaj eno največjih smučarskih skakalnic na svetu v Planici, ki danes nosi ime Bloudkova velikanka. Bloudek je na osnovi nemškega DKW z dvotaktnim motorjem tudi začel razvijati prvi domači osebni avtomobil, imenovan po Triglavu.

Antonu Jamniku so rekli gornjegrajski Leonardo. Že kot pastir je znal rezbariti v borovo skorjo in izdelovati podobe in ure. Pri služenju vojaškega roka si je težje poškodoval nogo. Kljub bolečinam v nogi je nenehno iskal nove zaposlitve in načine za preživetje. Naučil se je fotografirati in popravljati ure, izdeloval je glasbila, ob tem pa je izumil strojčke, ki jih je izdeloval iz lesa. Sam je izdelal fotoaparat in dodatno potrebno opremo. Izdelal je tudi mikroskop, vrtalni stroj in strojček za izdelavo rezancev, vse iz lesa.

Feliks Lobe je bil "rojen inženir in izumitelj", saj se je že kot dijak ukvarjal z raznovrstnimi tehniškimi problemi in kot maturant prijavil svoj prvi patent. Smisel za konstruiranje je pokazal tudi kot študent.

Med službovanjem na Dunaju je načrtoval več izdelkov težke industrije, kot so parne, električne in motorne lokomotive ter tramvaji. Za svoje izvirne rešitve je pridobil tudi mnogo patentov, ki so se nanašali predvsem na novosti vzmetnih in pogonskih sklopov v podvozjih električnih lokomotiv in motornega pogona tirničnih vozil, je zapisano na spletni strani Slovenske akademije znanosti in umetnosti.