Smernice za varno vnovično odprtje šol (po vsem svetu)

Organizacije opozarjajo, da množično zapiranje izobraževalnih ustanov kot odziv na pandemijo koronavirusa predstavlja izjemno tveganje za izobraževanje in dobrobit otrok, zlasti za marginalizirane otroke, ki jim šola predstavlja vir oziroma temelj izobraževanja, zdravja, varnosti in prehrane. Smernice ponujajo praktične nasvete državnim in lokalnim oblastem, kako ohraniti varnost in zdravje otrok ob vnovičnem odprtju šol in vrnitvi v šolske klopi.

»V državah v razvoju z zaskrbljenostjo opažamo, da je slabše zdravstveno stanje, neenakopraven položaj, pogostejša izpostavljenost nasilju, otroškemu delu in otroškim porokam le nekaj dolgoročnih tveganj za otroke, ki niso vključeni v izobraževanje ali ga prekinejo,« poudarja Henrietta Fore, izvršna direktorica UNICEF-a.

Nove smernice poudarjajo, da čeprav še ni dovolj dokazov, ki bi natančno opredelili vpliv zaprtja šol na širjenje koronavirusa, pa so negativni učinki zaprtja šol na varnost in izobraževanje otrok dobro dokumentirani. To pomeni, da bi lahko ogrozili ali celo izničili napredek, ki je bil v preteklih desetletjih dosežen na področju širitve dostopa do izobraževanja otrok v državah v razvoju. 

Tako kot v Sloveniji socialno najbolj ogroženim otrokom tudi  otrokom v najrevnejših državah sveta šolska prehrana pogosto predstavlja najpomembnejši dnevni obrok. »Zaradi zaprtja številnih šol po svetu je 370 milijonov otrok ostalo brez ključnega obroka hrane, na katerega se zanašajo revne družine. Ti otroci so ostali tudi brez zdravstvene  podpore, ki jo običajno dobijo v šoli. To bi lahko povzročilo dolgotrajno škodo, zato je ob ponovnem odprtju šol ključnega pomena, da se šolska prehrana in zdravstvene storitve znova vzpostavijo, zaradi česar bi se tudi najranljivejši otroci vrnili v šolo,« je dejal David Beasley, izvršni direktor WFP (Svetovni program za hrano).

Tudi v Sloveniji je prilagojena organizacija izobraževanja pred otroke, pedagoško osebje in starše postavila veliko novih izzivov, katerih posledice bodo nekateri čutili tudi po koncu omejevalnih ukrepov. Otroke in mlade v Sloveniji še posebej skrbi raven pridobljenega znanja in način ocenjevanja, saj so soočeni s premagovanjem velikih količin snovi, kar pa je brez strokovne razlage izjemno zahtevno in posledično je znanje učencev pomanjkljivo. Mnogi občutijo zaskrbljenost, da se bodo razlike povečale, kar se bo poznalo v naslednjem šolskem letu. Še posebej je ta zaskrbljenost prisotna pri otrocih s posebnimi potrebami, ki imajo odločbe za dodatno pomoč specialnih pedagogov, vendar pa trenutna organizacija izobraževalnega procesa ne nudi primernega nadomestila dodatne strokovne pomoči.

Smernice navajajo, da mora biti največja korist otrok in splošni vidiki javnega zdravja, ki temeljijo na oceni koristi in tveganj za izobraževanje, javno zdravje in socialno-ekonomske dejavnike osrednji pri odločitvah nacionalnih in lokalnih oblasti o ponovnem odprtju šol.

Šole morajo preučiti, kako znova odpreti vrata, ob tem pa imeti v uvidu celovito podporo učencem, vključno s prehrano, zdravstveno in psihosocialno podporo ter zagotavljanjem dostopa do vode, sanitarij in prostorov za umivanje rok, kar je še posebej pomembno v državah v razvoju.

Medtem ko se države odločajo o tem, kdaj ponovno odpreti šole, UNESCO, UNICEF, WFP in Svetovna banka - kot del Globalne koalicije za izobraževanje - pozivajo vlade, naj pretehtajo prednosti pouka v razredu v primerjavi z učenjem na daljavo in dejavnike tveganja, povezane s ponovnim odprtjem šol. Pri tem je potrebno vzeti v obzir, da zanesljivih dokazov, ki bi natančno opredelili vpliv zaprtja šol na širjenje koronavirusa, še ni na voljo.

 »Medtem ko mnogi učenci po svetu zaostajajo na svoji učni poti zaradi dolgotrajnega zaprtja šol, bi morala biti odločitev – kdaj in kako ponovno odpreti šole, čeprav še zdaleč ne preprosta, prednostna naloga odločevalcev. Ko bo na zdravstvenem področju prižgana zelena luč, bo treba sprejeti celo vrsto ukrepov, da noben šolar ne bo prikrajšan oziroma pozabljen. Te smernice so v pomoč vladam in partnerjem za lažje ponovno odprtje šol za učence, učitelje in družine. Imamo skupni cilj: zaščititi in uresničiti pravico do izobraževanja za vsakega otroka,« je dejala generalna direktorica organizacije UNESCO Audrey Azoulay.

Smernice vključujejo: 

• Sprememba politik: Spremembe se nanašajo na vse razsežnosti smernic, vključno z oblikovanjem jasnih politik za odpiranje in zapiranje šol v krizah javnega zdravstva, potrebnimi reformami za zagotavljanje enakih možnosti za učenje na daljavo najranljivejšim otrokom in okrepitev ter standardizacijo praks učenja na daljavo.
   
• Finančne potrebe: oceniti je potrebno vpliv pandemije na izobraževanje in vlagati v krepitev izobraževalnih sistemov, odpornih na potencialne ponovitve kriznih razmer.
   
• Varnost: Zagotoviti je potrebno pogoje, ki zmanjšajo možnosti za širjenje bolezni; zaščititi izvajanje osnovnih storitev, pripraviti ustrezne zaloge ter spodbujati higienske ukrepe. To vključuje zagotavljanje mila in čiste vode za umivanje rok, opredelitev odziva v primerih, ko se osebje ali učenci slabo počutijo, izvajanje protokolov o socialni distanci in dosledno zagotavljanje higienskih ukrepov.
   
• Nove oblike učenja: osredotočiti se je potrebno na prakse, s katerimi je mogoče nadoknaditi izostanek od pouka, okrepiti pedagoški proces, razviti in izpopolniti hibridne modele učenja, kot so integracijski pristopi izobraževanja na daljavo. V učno gradivo je potrebno vključiti ozaveščanje o preprečevanju širjenja bolezni.
  Zaščita in dobrobit otrok: posebno pozornost je potrebno nameniti dobrobiti otrok in okrepiti njihovo zaščito, prek okrepljenih napotitvenih mehanizmov socialne zaščite.  Zagotoviti je potrebno izvajanje vseh šolskih storitev, vključno  s šolsko prehrano, zdravstveno oskrbo, idr.
   
• Pomoč najranljivejšim: Prilagoditi je potrebno politike in prakse odpiranja šol, da bi razširili dostop do izobraževanja za najbolj marginalizirane skupine, kot so na primer osipniki,  otroci z migrantskim ozadjem in otroci manjšin. Pri tem je ključno, da so informacije na voljo v različnih jezikih in oblikah. 

»Pri odpiranju šol je prednostna naloga varna vključitev učencev v šolske prostore in na način, ki omogoča nadaljevanje učenja in nadomestitev zamujenega. Gre za ključni moment, saj ustvarja »novo« normalnost, ki naj bi bila bolj učinkovita in pravičnejša zaradi zagotavljanja enakih možnosti. Za ponovno otvoritev bodo šole morale biti pripravljene tudi z vidika učiteljev. Posebno podporo bo potrebno nameniti najbolj ranljivim učencem. Smernice ponujajo okvir za korak naprej na področju izobraževanja, ki ga podpiramo glavne organizacije ZN,« je dejal Jaime Saavedra, direktor Svetovne banke, področja za izobraževanje.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord