Sodišče EU: Slovenija kršila načelo nedotakljivosti arhivov EU

Z enostranskim zasegom dokumentov

17. 12. 2020, 10:13 | Aktualno | Vir: STA

                            Sodišče EU: Slovenija kršila načelo nedotakljivosti arhivov EU (foto: Profimedia) Profimedia

Slovenija je z enostranskim zasegom dokumentov med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije kršila načelo nedotakljivosti arhivov EU. Ker ni ustrezno sodelovala z ECB, da bi odpravila protipravne posledice te kršitve, pa je kršila tudi obveznost lojalnega sodelovanja z unijo, je danes v Luksemburgu odločilo Sodišče EU.

Sodišče EU, ki je odločalo v velikem senatu, je tako v sodbi v celoti ugodilo tožbi Evropske komisije proti Sloveniji. Komisija je v tožbi, vloženi aprila lani, Sloveniji očitala kršenje nedotakljivosti arhivov Evropske centralne banke (ECB) med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije julija 2016. Preiskava je bila izvedena zaradi suma zlorabe položaja v okviru prestrukturiranja slovenskih bank leta 2013.

Čeprav je Banka Slovenije trdila, da se s tem krši načelo nedotakljivosti arhivov ECB, ki izhaja iz protokola o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU ter v skladu s katerim se za vsakršen dostop nacionalnih organov do teh arhivov zahteva izrecno soglasje ECB, so slovenski organi to hišno preiskavo in zaseg dokumentov nadaljevali, ne da bi vključili ECB, so zapisali na sodišču.

ECB je po navedbah sodišča v tem okviru slovenskim organom pojasnila, da njenih arhivov ne sestavljajo le dokumenti, ki jih sama ustvari, temveč tudi komunikacija med njo in nacionalnimi centralnimi bankami, ki je potrebna za izvajanje nalog Evropskega sistema centralnih bank (ESCB) ali Evrosistema. ECB je trdila tudi, da pod nekaterimi pogoji ne bi nasprotovala odpravi zaščite, do katere so upravičeni dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi.

Gre za pomemben presedan glede privilegijev in imunitet EU. "Ta zadeva je sodišču omogočila, da pojasni pogoje, ki veljajo za varstvo arhivov unije v povezavi z enostranskim zasegom dokumentov iz teh arhivov, ki ga organi države članice izvedejo na mestih, ki niso stavbe in prostori unije, ter zlasti pogoje, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti kršitev načela nedotakljivosti arhivov ECB," je sodišče zapisalo v sporočilu za javnost.

Sodišče je namreč v sodbi pojasnilo pojem arhivov ECB

Ker je ECB institucija unije, se načelo nedotakljivosti arhivov unije uporablja tudi za njene arhive. Arhivi unije zajemajo tudi arhive, ki niso hranjeni v stavbah in prostorih unije. Poleg tega imajo nacionalne centralne banke in njihovi guvernerji hibridni status, saj so nacionalni organi, vendar delujejo v okviru ESCB. Arhivi ECB tako zajemajo tudi dokumente v posesti nacionalnih centralnih bank.

Sodišče je ob upoštevanju velike količine zaseženih dokumentov in funkcij guvernerja nacionalne centralne banke štelo za dokazano, da so dokumenti, ki so jih zasegli slovenski organi, nujno vključevali dokumente, ki so del arhivov ECB. Sodišče je tako ugotovilo, da so slovenski organi z enostranskim zasegom takih dokumentov kršili načelo nedotakljivosti arhivov ECB.

Ker slovenski organi nato v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropskega prava ECB niso dovolili, da bi med zaseženimi dokumenti opredelila tiste, ki so povezani z izvajanjem nalog ESCB in Evrosistema, ter ker teh dokumentov Banki Slovenije niso vrnili, sodišče ugotavlja, da so kršili tudi načelo obveznosti lojalnega sodelovanja z ECB.

Sodišče je tudi presodilo, da mora Slovenija poleg svojih stroškov pokriti tudi stroške Evropske komisije. ECB pa pokrije svoje stroške.

Če sodišče ugotovi, da je članica unije kršila pravo unije, mora ta država v kar najkrajšem času sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe. Če komisija meni, da članica ni sprejela ukrepov, potrebnih za izvršitev sodbe, lahko vloži novo tožbo, s katero zahteva naložitev denarnih sankcij.