Solidarnost z Markom Milosavljevićem izrazili tudi v mednarodni medijski raziskovalni skupini

"Menimo, da so tovrstne kampanje blatenja, s katerimi se izvaja pritisk na univerze z namenom odpuščanja spoštovanih družboslovnih strokovnjakov, neposredno poseganje v akademsko svobodo in kršenje mednarodnih standardov," so še zapisali v sporočilu za javnost. Izrazili so upanje, da se bo vodstvo Univerze v Ljubljani takšnim pritiskom uprlo.

Zapisali so še, da sta tako pravica kot dolžnost akademikov oceniti vladne politike in ob tem izraziti pomisleke. Vlade po njihovi oceni tudi ne bi smele uporabljati medijev za napade in utišanje kritikov, pač pa bi morale svojo kritiko nasloviti premišljeno in primerno glede na demokratično prakso. Akademsko svobodo je treba celovito spoštovati in nikogaršnji ugled ne sme postati žrtev političnih bojev, so dodali.

Orkestrirane napade obsojajo tudi na katedri za novinarstvo

Napade na osebno in akademsko integriteto Milosavljevića po njegovem nastopu na seji posebne skupine Evropskega parlamenta, kjer so govorili o medijski svobodi v Sloveniji, so nedavno obsodili tudi člani katedre za novinarstvo na fakulteti za družbene vede.

"Predstavniki politične oblasti so skupaj z njihovimi propagandnimi podaljški na internetnih družbenih omrežjih ter v interesno ali lastniško povezanih medijih v preteklih dneh poskušali ponižati Milosavljevića z govorico, v kateri se prepletajo hujskaštvo, nacionalizem in manipulacije," so sporočili s katedre za novinarstvo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.

Ob tem dodajajo, da so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zaničevali znanje mednarodno uveljavljenega strokovnjaka na področju medijev in ustreznost rednega profesorja na Univerzi v Ljubljani za pedagoško delo, s čimer so pod vprašaj postavili avtonomijo univerze, ki je v ustavi zagotovljena izrecno in nedvoumno.

Po njihovi oceni so napadi ne le povsem v nasprotju z načeli vključujoče javne razprave, za katero bi si kot družba morali prizadevati, temveč da gre za poizkuse javnega discipliniranja in s tem utišanja, kar dojemajo kot nedopusten poseg v akademsko svobodo, ki je bistvena za odgovorno raziskovanje, poučevanje in študij. "Brez akademske svobode ni kritike, odsotnost kritike vodi v enoumje," so dodali člani katedre.

Izjava Senata Fakultete za družbene vede ob posegih v akademsko svobodo

Kritike zaradi nastopa na spletnem pogovoru Evropskega parlamenta

Po petkovem javnem spletnem pogovoru posebne skupine Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije, načel pravne države in državljanskih svoboščin, ki je bil namenjen seznanitvi razmer na področju medijske svobode v Sloveniji, so se glede Milosavljevića nastopa vrstile kritike predvsem na družbenih omrežjih pa tudi na nekaterih spletnih portalih. Med drugim so mu očitali laganje, pri čemer so izpostavili njegovo izjavo, da je bil generalni direktor Radiotelevizije Slovenija Igor Kadunc zamenjan pred koncem mandata.

Milosavljević je v sobotnem zapisu na Facebooku priznal, da je napačno zatrdil, da je bil Kadunc zamenjan pred koncem mandata. "Šlo je za napako," je navedel in pojasnil, da so provladni programski svetniki RTVS Kadunca poskušali zamenjati pred koncem mandata, lani oktobra, kar pa jim ni uspelo, zato je nedavna sprememba na čelu RTVS "le sprememba direktorja oziroma izvolitev novega direktorja ob izteku mandata staremu direktorju". Vsem prizadetim se je Milosavljević opravičil.

Milosavljevića so sicer k opravičilu pozvali tudi na ponedeljkovi seji programskega sveta RTVS, na kateri so se dotaknili omenjenega petkovega javnega pogovora v skupini Evropskega parlamenta za spremljanje spoštovanja demokracije. Ob tem so se programski svetniki odločili za odziv v delu, ki se je nanašal na imenovanje novega generalnega direktorja. Skupini namreč želijo sporočiti, da Kadunca januarja niso predčasno razrešili, ampak so novega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha imenovali po rednem postopku.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord