Radan oproščen obtožb za uboj štirih bolnikov na nevrološki kliniki

6. 11. 2018, 13:46 | Aktualno | Vir: STA

                            Radan oproščen obtožb za uboj štirih bolnikov na nevrološki kliniki (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Senat ljubljanskega okrožnega sodišča je po skoraj triletnem sojenju nekdanjega zdravnika na nevrološki kliniki Ivana Radana danes oprostil obtožb uboja štirih bolnikov. Radana je oprostilo tudi neupravičenega snemanja petih bolnikov, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti.

Sodba še ni pravnomočna, tožilka Tamara Gregorčič je že napovedala pritožbo na sodbo.

Predsednik sodnega senata Okrožnega sodišča v Ljubljani Martin Jančar je ob utemeljitvi oprostilne sodbe tožilki Katarini Bergant, ki je vodila primer, očital, da je obtožbe proti Radanu gradila na osebnih okoliščinah obdolženca. A če je nekdo lažnivec, odvisnik ali osebnostno moten, to še ne pomeni, da je morilec, je dodal.

Po sodnikovih besedah je tožilstvo, ker je izhajalo iz subjektivnih okoliščin posameznika, spregledalo objektivne. Spomnil je na izraz, da je pravica slepa in ob tem dodal, da tožilstvu ne bi škodilo, če bi si občasno nataknilo prevezo slepote pravice. "Sodišče mora izhajati iz domneve nedolžnosti in ne iz domneve krivde," je še poudaril Jančar.

Predsednik senata je bil oster tudi na račun kritik o delu sodišča v tožilkinih zaključnih besedah. Med drugim je zavrnil očitek, da je sodišče podvomilo v strokovnost priče tožilstva Mateje Lopuh. Bergantovi je Jančar še očital, da za diskreditacijo izvedenca sodišča Wolfganga Krölla ni izbirala sredstev, prav tako ji je očital metodološko napako, saj da je bilo iz pričanja Lopuhove očitno, da ji je tožilstvo dalo na razpolago zaslišanja drugih prič in njeno mnenje ni temeljilo zgolj na medicinski dokumentaciji.

V obrazložitvi oprostitve kaznivih dejanj ubojev se je sodišče oprlo predvsem na Kröllovo izvedensko mnenje, Jančar pa je opozoril tudi na pomanjkanje materialnih dokazov. Prav tako pri nobenem bolniku po njegovih besedah ni bilo mogoče sodno medicinsko ugotoviti vzroka smrti, saj pri nobenem takoj po smrti ni bila izvedena obdukcija, izkop pa zaradi upepelitve ni bil več mogoč.

Ob tem je Jančar spomnil, da mora biti pri bolnikih, ki umrejo v zdravstvenem zavodu, izvedena obdukcija, razen če se odloči, da vzrok smrti ni sporen in se svojci s tem strinjajo. To je po oceni sodišča tudi razvidno iz dokumentacije bolnikov, na kateri so poleg Radana podpisani tudi drugi zdravniki. Po oceni sodišča iz tega neposredno izhaja, da so zdravniki v trenutku smrti bolnikov ugotovili, da vzrok smrti ni sporen.

Jančar je večkrat izpostavil, da nihče od ostalih zaposlenih na nevrološki kliniki ni nikoli opozoril, da bi bilo kar koli narobe, dokler ni prišlo do internega nadzora in policijske preiskave po tistem, ko je v javnost prišel primer bolnika, ki naj bi umrl zaradi aplikacije kalija. Radan se je zagovarjal, da kalij ni nikoli tekel v bolnika in je to bila le provokacija, s katero je želel opozoriti na nevzdržne razmere na oddelku.

Sodnik je danes poudaril, da ne glede na Radanove trditve "zbrani dokazi ne omogočajo sklepa, da bi bolniku res apliciral kalij, tudi ni drugih okoliščin, ki bi kazale na njegovo krivdo". Tudi glede smrti drugih treh bolnikov po oceni sodišča Radanu ni bilo mogoče dokazati krivde za njihovo smrt.

Glede očitkov iz obtožnice o neupravičenem snemanju bolnikov - na Radanovem računalniku so namreč policisti odkrili fotografije in posnetke 15 bolnikov - je sodnik oprostilno sodbo pojasnil s tem, da bi bila majhnost kaznivega dejanja nesorazmerna z morebitno obsodbo. Za sodišče je ključno, da ni mogoče zatrjevati, da so bili posnetki narejeni z nekim drugim namenom od tistega, ki ga je navajal Radan - da je torej bolnike fotografiral iz pedagoških razlogov, je dejal sodnik Jančar. Fotografirane bolnike oziroma njihove svojce je sodnik napotil na civilno tožbo, če bi želeli uveljavljati odškodnino.

Za morebitno uveljavljanje odškodnine je na civilno tožbo napotilo tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki naj bi ga Radan po očitkih tožilstva oškodoval s predpisovanjem velike količine receptov. Sodišče je Radana namreč oprostilo tudi očitkov kaznivega dejanja zlorabe položaja s predpisovanjem receptov. Sicer je tudi sodišče zaznalo "ekscesno rabo", da pa v zakonodaji ni natančno določeno, koliko zdravil lahko zdravniki predpišejo, je pojasnil Jančar.

Sodišče je tudi ocenilo, da je Radana treba brez vsakega dvoma oprostiti očitka ponarejanja listin za upravičevanje daljše bolniške odsotnosti. Po Jančarjevih navedbah dokumenti, ki naj bi jih Radan ponaredil, niso uradni dokumenti, s katerimi bi lahko opravičeval bolniško odsotnost, prav tako njegov nadrejeni ni bil pooblaščen preverjati utemeljenosti daljše bolniške odsotnosti. Lahko bi le ocenjevali, ali je to, da prijatelju predložiš ponarejen dokument, moralno ali nemoralno, je še dejal predsednik sodnega senata.

Tožilstvo je za očitana kazniva dejanja sodišču sicer predlagalo izrek kazni 20 let zapora in prepoved opravljanja zdravniškega poklica. Obramba pa je vseskozi predlagala popolno oprostitev Radana, saj da mu ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja. Obdolženi je v zaključnih besedah zatrdil, da je vse naredil v dobro bolnikov in da ni kriv dejanj iz obtožnice.