Srebrno oko

Odprite fotomonografijo Silvereye (založba teNeues, 2003) in se prepustite mehki liniji srebrnih teles, ujetih v strogo kvadratno formo, ki odraža mojstrov občutek za razmerja in harmonijo elementov, ter predstavljenih tako, kot sam najraje gleda na svet: črno-belo, čisto. Guido Argentini priznava, da je fotografiranje aktov izjemno zahtevno početje, »verjetno najzahtevnejše od vseh, ampak prav zato tudi najbolj stimulativno«. Hitro lahko zdrsne v pornografijo in prav tako mimogrede postane banalno. Kaj ob njegovih fotografijah čutite vi?

Se sprašujete, kaj je hotel z njimi povedati? Pravi, da nič posebnega. Preprosto je želel ujeti lepoto ženske in se s tem na pol poti približati gledalcu, ki s svojo domišljijo, izkustvi in dojemljivostjo šele dopolni celoto.

Fotografije, zbrane pod naslovom Silvereye, so vzniknile iz Argentinijeve globoke ljubezni do plesa in kiparstva, predvsem del Michelangela in Rodina.

»Rad ustavim gibanje, zamrznem trenutek v času, zato ni dovolj, da so ženske na mojih fotografijah zelo lepe, ampak morajo biti tudi prave športnice, atletinje, plesalke, gimnastičarke z močnim zavedanjem svojega telesa, ki se odraža tudi skozi tako zelo preprosto gesto, kot je zamah z roko.«

»Nič v življenju resnično ne umre, vse živi dalje, samo oblike se spreminjajo,« pravi Guido Argentini, ki je to večnost skušal ujeti tudi v fotografijah, na katerih je model ujet v osnovne geometrijske oblike, kot sta trikotnik in kvadrat, ali postavljen v kontekst narave, na puščavski pesek, v vodo …

Guido Argentini je v svoji več kot 40-letni karieri fotografiral za najboljše svetovne revije, med njimi tudi za Playboy.

TEKST: Barbara Bizjak

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord