Starejše mnenja, da je ženskam danes lažje, študentke pa poročajo o trdovratnih stereotipih!

Ob dnevu žena

5. 3. 2020, 14:24 | Aktualno | Vir: STA
Starejše mnenja, da je ženskam danes lažje, študentke pa poročajo o trdovratnih stereotipih! (foto: profimedia) profimedia

Letošnji mednarodni dan žensk želi v boju za pravice žensk povezati različne generacije. Predstavnice posameznih generacij žensk različno gledajo na položaj žensk danes. Starejše so dejale, da je ženskam zdaj lažje, študentke pa menijo, da imajo ženske danes le na videz enake možnosti, v resnici pa se soočajo s težavami in predsodki.

"Ravno zaradi že dosežene enakopravnosti je treba pozorno spremljati vse mehanizme in prakse, s katerimi nas še vedno prepričujejo v našo manjvrednost in podrejenost," je za STA izpostavila programska direktorica Inštituta za proučevanje enakosti spolov Ana Pavlič. V praksi to po njenih besedah pomeni: ženske so spolno svobodne, a so še vedno spolno nadlegovane, imajo omogočen enak dostop do izobrazbe, a mnenje moških kolegov bo bolj cenjeno, nasilje nad njimi je prepovedano, pa vseeno je bila vsaka druga med njimi do svojega 15. leta že žrtev psihičnega in/ali fizičnega nasilja.

Po mnenju stanovalke doma je treba potrpeti, študentke se ne strinjajo

Stanovalka Koroškega domu starostnikov v Črnečah Vikica Temnikar je v preteklosti vedno imela občutek, da so bila dekleta in ženske spoštovane. Za dan žena, 8. marec, so jim v tovarni, kjer je bila zaposlena, vedno pripravili program, razdelili rože in tudi naplesali so se, je povedala. Sicer pa je bilo in je še po njenem pomembno tudi to, kako so se ženske same znašle, treba pa je bilo tudi potrpeti. Brez tega ni šlo in tudi nikoli ne bo šlo, je prepričana.

Mlajše sogovornice, ki se s priimki niso želele izpostaviti, menijo nekoliko drugače. Zala, ki študira na ljubljanski medicinski fakulteti, denimo meni, da je pokroviteljski in poniževalni odnos do žensk že tako zakoreninjen v delovanju družbe, da ga včasih težko prepoznajo tako moški kot ženske. Ženske so namreč po njenem pojasnilu že navajene na šale ali opazke na račun svojega videza, dela ali vedenja.

Študentka Marina z ljubljanske filozofske fakultete je kritična do starejših generacij, ki dekletom svetujejo, naj potrpijo in žaljive seksistične komentarje preslišijo. To je po njeni oceni napačen pristop, saj bi s tem zanikali obstoj problema, namesto da bi ga reševali.

Odnos družbe do žensk je velikokrat ponižujoč in še vedno se številnim zdijo smešne povsem seksistične šale, ki pa se kmalu prelevijo v podcenjujoče komentarje, ugotavlja tudi Lucija s pravne fakultete v Ljubljani. To vidi tako v študentskem kot v osebnem življenju.

"Enakost očitno ni dosežena," je izpostavila.

Po mnenju starejših so ženske zdaj močnejše

Ženske so zdaj po besedah Temnikarjeve drugačne. Lahko so gospodovalne, znajo se urediti, delovna mesta so, je menila. Ocenjuje, da jim je danes lažje kot v preteklosti. "Seveda morajo delati, vse skupaj je naporno, ampak malo več moči in samostojnosti lahko imajo v sebi," ugotavlja.

Tudi Monika Gornjec iz omenjenega doma meni, da je ženskam danes veliko lažje kot včasih. Postale so bolj pogumne, meni sogovornica, ki je dobrih 14 let delala v Švici, od koder se je vrnila leta 1980. V preteklosti ni nikoli posebej razmišljala o odnosu družbe do žensk. Sama tudi nikoli ni občutila neenakosti v primerjavi z moškimi. Je pa manjvrednost žensk opazila v Švici, česar pa sama ni posebej občutila.

Po drugi strani je Jožica Heber iz Dravograda, ki prav tako biva v Koroškem domu starostnikov v Črnečah, povedala, da so ženske ob prejemanju čestitk ob 8. marcu vedno pričakovale tudi, da se bo odnos družbe do njih spremenil in da bodo počasi enakopravne, a vedno ni bilo tako.

Študentke proti pokroviteljskemu odnosu

Družba se na področju enakih pravic in možnosti med spoloma Anji s fakultete za družbene vede v Ljubljani še vedno zdi nazadnjaška. Glede na raziskave je namreč veliko ljudi še vedno mnenja, da je primarna vloga ženske vloga matere in gospodinje.

"To ni enakost, to so stereotipi, ki so jih nekateri ohranili še zaradi prejšnjih generacij in ki jih zdaj skušamo odpraviti," je poudarila.

"Po eni strani naj se čim dlje izobražujemo in gradimo uspešno kariero, hkrati pa ne smemo zanemarjati dolžnosti, ki naj bi jih imele kot partnerke, matere in gospodinje," meni Zala. Kot ugotavlja, je "odnos moških do žensk na vsakdanji ravni večkrat pokroviteljski". Zaradi tega ženske tudi same sebe dojemajo bolj samokritično, manj zaupajo v svoje sposobnosti in imajo občutek, da niso slišane.

Pavličeva ob tem pojasnjuje, da so ženske v sodobnosti soočene z družbenimi pritiski biti popolne mame, popolne partnerke in ustrežljive delavke. "Seveda je pod takimi pritiski težje zaznati poskuse krčenja naših pravic in vznike novih diskriminatornih strategij, ki nas želijo v podrejenosti na podlagi spola utrditi," je posvarila.

Od boja za volilno pravico do zavzemanja za enake možnosti

Odnos do žensk se je v zgodovini spreminjal v skladu z družbeno-političnimi okoliščinami, je izpostavila Pavličeva. Pred sto leti je šlo po njenih besedah predvsem za pozive k volilni pravici žensk in izboljšanju njihovih pogojev dela. "Gibanja za pravice žensk pa so 50 let kasneje že ugotavljala, da formalno-pravna ureditev enakosti ne zadošča za dejansko enakost med spoloma in da je treba za izboljšanje položaja žensk naslavljati še denimo vprašanja reprodukcije, pravice do splava, varstva otrok in kontracepcije," je naštela.

pripravili Vesna Pušnik Brezovnik in Polona Šega

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri