Med deseterico najpremožnejših najdemo tudi Thea Albrechta, s 14 milijardami evrov drugega najbogatejšega na evropski lestvici revije EuroBusiness. Gospa Bettencourt, kraljica L'Oreala in menda najbogatejša Evropejka, pa se, zanimivo, po podatkih revije Forbes ni uvrstila med deseterico najpremožnejših Zemljanov. Sicer se povprečna vrednost svetovnih milijarderjev ustavi pri številki 3,2 milijarde ameriških dolarjev, ista vrednost pri Evropejcih pa znaša dobri 2 milijardi evrov. Slovencev na lestvicah najbogatejših ni najti, kar pa še ne pomeni, da tudi pri nas ne biva nekaj zelo zelo bogatih ljudi!

Portugalska: Antonio Champalimaud si je z bančništvom prislužil 2,3 milijarde evrov.

Irska: Toni O'Reilly je obogatel z delnicami ameriškega (pitsburškega) proizvajalca hrane HJ Heinz. Svoje bogastvo, ki se je sedaj ustavilo pri 920 milijonih, je vztrajno povečeval z nakupi delnic, med drugim tudi v medijih.

Španija: Amancio Ortega ima kar 8,9 milijarde evrov premoženja, povečuje pa ga s konfekcijo modne blagovne znamke Zara.

Francija: Lililiane Bettencourt, z 20,6 milijarde evrov hkrati tudi najbogatejša Evropejka. 75-letna gospa je prva dama kozmetičnega imperija L`Oreal.

Švica: Ernesto Bertarelli je s farmacevtskim podjetjem Serono SA težek 7 milijarde evrov.

Monako: Lily Safra, 66-letna vdova po Edmondu Safri, je z moževo smrtjo kar precej pridobila in je s 4,9 milijarde evrov najbogatejša prebivalka Monaka.

Velika Britanija: Westminstrski vojvoda je zgolj zaradi svojih posesti vreden 5,9 milijarde evrov.

Belgija: March Rich je 6,5 milijarde evrov najverjetneje zaslužil nezakonito.

Nizozemska: 47-letna Charlene de Carvalho je po očetu podedovala 50 odstotkov holdinga Heineken. Pivo ji je prineslo 4,3 milijarde evrov.

Luksemburg: luksemburški vojvoda Jean ima v svoji denarnici 3,8 milijarde evrov.

Norveška: Stein-Erik Hagen je prek svojega podjetja Canica nakupil precej delnic v različnih norveških podjetjih. Le-te so mu zagotovile 1,5 milijarde evrov.

Nemčija: Theo Albrecht, uspelo mu je z mednarodno verigo prehrambnih trgovin podjetja Aldi Nord, ki so mu prinesle 14,2 milijarde evrov.

Danska: ladjedelničar Maersk McKinney Moller je vreden 2,6 milijarde evrov.

Italija: Silvio Berlusconi premore čedno vsoto 8,7 milijarde evrov.

Liechtenstein: Predstavnik najbogatejše evropske kraljeve družine je princ Hans Adam II. Bogata dediščina mu je zagotovila kar 5 milijard evrov.

Grčija: finančnik Spiro Latsis je z ustanovitvijo mednarodnega in privatnega bančniškega konzorcija EFG Bank Group prišel do 5,5 milijarde evrov premoženja.

Madžarska: svetovni dobrotnik in odličen borzni špekulant George Soros premore dve in pol milijarde evrov.

Avstrija: Ferdinand A. Porsche, najelitnejši mož motorne industrije Porsche AG, z 2,5 milijarde evrov premoženja.

Poljska: podjetnik Jan Kulczyk (3,3 milijarde evrov) je spretno izkoristil privatizacijo in si relativno poceni zagotovil odstotke največjih poljskih podjetij in družb.

Švedska: Ingvar Kamprad, lastnik podjetja Ikea, ki mu je v zadnjih letih prineslo 8,2 milijarde evrov.

Finska: Aatos Erkko ima v lasti kar 29,4 odstotka največjega medijskega podjetja Sanoma WSOY. Njegov delež je vreden 865 milijonov evrov.

Rusija: MiHail KodorKovski je prvo milijardo pridobil s sumljivimi posli, vložil pa jo je v drugo največjo rusko naftno družbo YUKOS. Danes je njen izvršni direktor in hkrati solastnik 28 odstotkov YUKOSA ter najbogatejši in najdrznejši Rus. Težak je 2,7 milijarde evrov.

Najbogatejših enajst

11. 70-letni Gerard Mulliez je lastnik 84-odstotnega deleža francoske verige hipermarketov Groupe Auchan. Letni prihodek podjetja je 23,5 milijarde evrov, Gerard pa je težak 7,7 milijarde evrov.

10. Najuspešnejše evropsko softversko podjetje SAP AG iz Nemčije je vredno 46 milijard evrov, Dietmar Hopp, eden od štirih ustanoviteljev, ima v lasti 47 milijonov delnic, od katerih je vsaka vredna 148 evrov. To skupaj znese 7,95 milijarde evrov.

9. Johanna Quandt ima 17 odstotkov svojih delnic v BMW-ju, 50 odstotkov v nemškem farmacevtskem podjetju Altana AG in v francoskem izdelovalcu pametnih kartic Gemplus. Poleg tega vodi podjetje Bayerische Motorenwerke. Premore torej 8,05 milijarde evrov.

8. Ingvar Kamprad je lastnik podjetja IKEA. V zadnjih dveh letih mu je IKEA prinesla kar precejšen porast premoženja, z 2,9 na 8,2 milijarde evrov.

7. Italijanski premier Silvio Berlusconi (8,7 milijarde)je rad v elitni družbi. Poleg vlade ima v rokah tudi večinski del največje italijanske komercialne televizije Mediaset.

6. Švicarski mogotec Curt Engelhorn je v letu 1997 prodal družinsko farmacevtsko podjetje Corange. Zdaj precej lepo živi od svojih investicij, njegovo premoženje pa ocenjujejo na 8,8 milijarde evrov.

5. Španski bog mode Amancio Ortega (8,9 milijard) je poleg tega, da je najbogatejši Španec, še najhitrejši in najuspešnejši evropski novopečeni bogataš.

4. Francois Pinault je vreden 10,5 milijarde evrov. Je lastnik delnic več podjetij ter ima podjetje Artemis, s katerim nadzoruje Pinault-Printemps-Redoute.

3. Bernard Arnault, 52-letni Francoz, se je z 11,4 milijarde evrov znašel na odličnem tretjem mestu. Je lastnik 48 odstotkov podjetja LVMH Moet Hennessy Louis Vuitton SA, ki se ukvarja z luksuznimi dobrinami.

2. Theo Albrecht, najbogatejši Nemec z mednarodno verigo prehrambnih trgovin, je vreden 14 milijard evrov, Forbesova lestvica najbogatejših Zemljanov pa ga uvršča v prvo deseterico.

1. Liliane Bettencourt, 75-letna Francozinja z 20,6 milijarde evrov je trdno na prvem mestu najbogatejše Evropejke. Podjetje L'Oreal ima podružnice na Japonskem, Kitajskem, v Romuniji in Sloveniji, prodaja kozmetike na vseh trgih pa strmo narašča.

Samo za primer naj povemo, da se je prodaja njihove kozmetike v Južni Koreji povečala za 70, v Rusiji in Braziliji pa za približno 50 odstotkov. Poleg L'Oreala, kamor sodita tudi znamki Garnier in Maybelline, ima vdova Bettencourt nekaj odstotkov delnic varno spravljenih še v podjetju Nestle. Gospa se prav dobro zaveda, da čas ni njen zaveznik, zato se bo morala kmalu odločiti o tem, kdo bo zasedel njeno mesto.

Ostale bogate

Če se osredotočimo na lepši spol, mora mesto druge najbogatejše Evropejke pripasti Nemki Johanni Quandt (hčerke pokojnega Herberta in Johanne Quendt, druge najbogatejše evropejke). Od Bettencourtove le leto dni mlajša gospa se je odlično znašla, saj je z delnicami stavila na BMW in na farmacevtsko družbo Altana AG. Osem milijard evrov in deveto mesto. Ni slabo!

Tretja najpremožnejša Evropejka Susanne Klatten je prav tako stavila na farmacijo. V Altani AG ima približno 50 odstotkov delnic, nekaj tudi v BMW. Je pa bistveno mlajša od Liliane in Johanne, šteje 38 let, težka pa je 6,7 milijarde evrov in zaseda 18. mesto lestvice najbogatejših. Med najbogatejšimi Evropejkami najdemo tudi imena, kot so Francoise Meyer, Miuccia Prada, Marina Berlusconi, Donatella Versace in Elisabeth Badinter.

Francoise Meyer je hči najbogatejše Evropejke Bettencourtove, zasedla pa je - v primerjavi z mamo - komajda 208. mesto. S svojim soprogom in mamo trdno drži vajeti podjetja L'Oreal in skrbi za njegove prihodke. Gospa Prada, ki je iz neznane blagovne znamke napravila eno boljših modnih znamk, se je z milijardo evrov ustalila na 217. mestu lestvice, njena kolegica Versacejeva pa je dobrih 70 mest za njo s 765 milijoni evrov.

Marina Berlusconi, hči Silvia Berlusconija, ima pač srečo, da ima tako bogatega očeta: na 235. mestu z milijardo evrov ji zagotovo ne gre slabo. Posebno zanimiva pa je gospa Elisabeth Badinter. Najbrž se večina od vas spominja Badinterjeve komisije, ki je po odcepitvi Slovenije in Hrvaške ugotovila, da Jugoslavija ne obstaja več. Žena Roberta Badinterja, ki je omenjeno komisijo tudi vodil, pa je – kdo bi si mislil – zelo premožna ženska. S 695 milijoni evrov se je znašla na 332. mestu najbogatejših Evropejcev.

Med najbogatejšimi ženskami pa gre posebno mesto gospe Liliy Safra, 66-letni prebivalki Monaka. Po rodu je Britanka, bogastvo, ki se giblje okoli vsote 4,9 milijarde evrov in jo uvršča na 40. mesto najpremožnejših Evropejcev, pa je pridobila zelo staromodno - z dedovanjem po svojih možeh. Po smrti tretjega moža, švicarskega bankirja Edmonda Safre, je Lily dobila svoje - do sedaj - največje izplačilo v vrednosti kar treh milijard evrov.

Najdonosnejše panoge

Med najbolj dobičkonosna področja spadajo finančna industrija, mediji, trgovina na drobno in farmacija. Najuspešnejši v finančni industriji je zagotovo Spiro Latsis, ki je hkrati tudi najbogatejši Grk. Njegovo premoženje znaša okoli 5 milijard evrov in pol, kar ga uvršča na 33. mesto evropske lestvice. Takoj za njim je finančnik Stephan Schmidheiny, 54-letni Švicar, s 3,9 milijarde evrov na 53. mestu.

Njegova družina svoj zavidljivi položaj dolguje cementnemu podjetju Holcim, s katerim se je ukvarjal Stephanov starejši brat Thomas. Stephan se je od omenjenega posla distanciral in se osredotočil predvsem na družinske investicije v podjetja, kot sta Nestle in UBS ter ABB. Med medijske mogotce lahko brez težav uvrstimo Italijana Silvia Berlusconija in Nemca Lea Kircha (ki ima v zadnjem času sicer težave) in Heinza Bauerja.

On in njegova družina so lastniki 96 odstotkov agencije Heinrich Bauer Verlag, ki je največja nemška založniška hiša revij. Gospod Bauer se je sicer ustavil na 72. mestu lestvice z dobrimi tremi milijardami evrov.

Poleg Thea Albrechta in njegovega brata Karla, ki spadata med najbolj premožne Zemljane, moramo med »trgovci« omeniti še Stefana Persona, 53-letnega Šveda, ki se je s čedno vsoto 7,2 milijarde evrov znašel na 13. mestu evropske lestvice.

Očetovo verigo trgovin z oblačili Hennes & Mauritz je tako rekoč čez noč spremenil v eno najuspešnejših blagovnih znamk. V podobne vode spada tudi, denimo, Dieter Schwarz, ki je ustanovil verigo prehrambnih trgovin z imenom Lidl & Schwarz. Letni prihodki znašajo okoli 10 milijard, Dieter pa je sam težak 7 milijard.

Med farmacevti prednjači Curt Engelhorn, ki je z 8,8 milijarde evrov na 6. najbogatejši Evropejec. Pozabiti ne smemo tudi na Pierra Landolta, 54-letnega Švicarja, ki je eden izmed štirih dedičev farmacevtskega podjetja Sandoz/Novartis. Gospod je s slabimi šestimi milijardami evrov na 28. mestu.

Otroci svojih staršev

Prvi pogled ne vara: v glavnem gre za otroke bogatih staršev, ki so velikodušno poskrbeli tudi za svoje potomce.

Tako lahko med medijske mogotce, ki še niso dopolnili 40 let, uvrstimo Piersilvia Berlusconija in njegovo sestro Marino. 33-letni Piersilvio se za svoj finančni status – 890 milijonov evrov – lahko zahvali svojemu očetu. S sestro Marino sta lastnika 15,3 odstotka podjetja Fininvest.

To podjetje pa ima v lasti skoraj 50 odstotkov delnic Mediaseta. Marina Berlusconi je sicer nekoliko premožnejša od brata, saj njeno premoženje znaša približno milijardo evrov. 34-letni Britanec Viscount Rothermere pa je šef agencije Associated Newspaper, pod katero spadajo The Daily Mail, The Mail on Sunday in London Evening Standard. S 3,3 milijarde evrov se je znašel na 66. mestu najbogatejših Evropejcev.

John Elkann, ki šteje komaj 25 let, je vnuk Giannija Agnellija (Fiat). Mlademu Johnu, ki ima trenutno le 493 milijonov evrov, se kmalu obeta vodilno mesto v Fiatu. 37-letni Nemec Stefan Quandt pa je član nadzornega odbora podjetja BMW, še boljše življenje pa bo imel, ko bo prevzel krmilo omenjenega podjetja.

Tudi Michelinu ne gre slabo. Edouard Michelin, 39-letni Francoz, skupaj s svojim bratom Andreem vodi izdelovalca gum številka dve, za podjetjem Bridgestone in pred podjetjem Goodyear. Ruski »mladenič«, naftni mogotec Roman Abramovič, je soustanovitelj pete največje ruske naftne družbe Siberian Oil Company. Poleg tega ima še večino delnic v podjetju Aluminum, ki je drugi največji proizvajalec jekla.

Očitno rad gleda televizijo, saj ima 50 odstotkov delnic v ruski televiziji ORT. Težak je 1,6 milijarde evrov. Njegov kolega Mihail Fridman je s prijatelji iz kolidža ustanovil podjetje Alfa Group, ki se ukvarja z nafto, trgovino na drobno in telekomunikacijami. Tudi sam je težak 1,5 milijarde evrov.

Komaj 17-letna Isabel Boehringer je ena izmed bogatejših Evropejk. Ima največji delež delnic družinskega podjetja CH Boehringer Sohn, ki je matično podjetje nemškega proizvajalca zdravil Boehringer Ingelheim GmbH. Švicar Ernesto Bertarelli in njegova družina nadzorujejo kar dve tretjini največjega evropskega biotehniškega podjetja Serono SA. Ernesto ima 7 milijard evrov. 38-letna Nemka Susanne Klatten je dedinja podjetja BMW, poleg tega ima kar nekaj drugih igrač. Poznavalci menijo, da si je priigrala 6 milijard evrov.

Koga hranimo Slovenci?

Mednje zagotovo sodi 75-letna Liliane Bettencourt, prva dama francoskega kozmetičnega imperija L'Oreal. Z nakupom šamponov, negovalnih krem, kozmetike in barv za lase smo Slovenci pripomogli k velikosti njenega finančnega imperija, ki ji na leto prinese 500 milijonov evrov.

Ingvar Kamprad je lastnik podjetja Ikea, kamor se tudi sami radi odpravimo po nakupih. Prvi mož Ikeje je na osmem mestu evropske lestvice bogatih.

Giovani Agnelli je namestnik predsednika podjetja Fiat, ki ga je že davnega leta 1899 ustanovil njegov oče. Preprost seštevek vseh njegovih poslov pove, da je Agnellijevo premoženje vredno približno 13,5 milijarde evrov, kar njegovo družino uvršča na vodilno mesto v Italiji.

Karl Flick je številka ena podjetja DaimlerChlysler. Prodal je imetje svojega očeta, med katerim sta bila tudi avtomobilsko podjetje Daimler-Benz in Auto Union, lastnik podjetja Audi. S šestimi milijardami evrov je prehitel mogotce, kot so BMW, Peugeot in Porsche.

Rudolf Oetker je predvsem kralj pudingov. Poznan pa je tudi po pivu in vinu, k njegovi uvrstitvi na 45. mesto najbogatejših s 4,3 milijarde evrov pa je ključno prispevalo ladjedelništvo, s katerim se prav tako ukvarja.

Proizvajalca piškotov in slanih prigrizkov Wernerja M. Bahlsna vsi dobro poznamo. Podjetju se je v letu 2000 kar močno povečala prodaja izdelkov, poznavalci pa menijo, da predvsem zaradi oglaševanja čokoladnega piškota PICK UP! ter piškotov Choco Leibniz.

54-letni danski kralj Lego dežele Kjeld Kirk Kristiansen, čigar podjetje Lego je še zmeraj eno izmed boljših podjetij na Danskem, ima težave. Zaradi globalnega zmanjševanja prodaje igrač, je že zaprl tovarno v Švici, zapreti pa bo moral še kakšno. Ne glede na to, da gre Legu slabše, podjetje ostaja med vodilnimi svetovnimi izdelovalci igrač.

Imate radi Nutello, bombonjero Rocher ali bonbone Tic tac, ki imajo samo dve kaloriji? Tovrstne sladkarije imajo radi povsod po svetu, kar je gospodu Michelu Ferreru omogočilo, da se je znašel na 120. mestu lestvice najbogatejših Evropejcev.

42-letni Italijan Guido Barilla je makaronar v pravem pomenu besede. Podjetje Barilla ima največjo tovarno testenin na svetu v Pedigranu. Velika je kar 1,25 milijona kvadratnih kilometrov, kjer poleg testenin pečejo še piškote in prigrizke, med katerimi so tudi slavni kruhki Wassa.

Samo zato, ker je bil nekoč član skupine The Beatles, sir Paul McCartney na leto prejme kar 4 milijone evrov. Prav tako je 20-odstotni lastnik podjetja Apple Corps, ki je vredno 500 milijonov evrov. Tudi pokojna žena Linda mu je s svojim podjetjem prinesla približno 200 milijonov.

Priljubljene znamka športnih copat, ki je tesno za petami znamki Nike, je razcvet doživela, ko je gospod Robert Louis-Dreyfus stvari vzel v svoje roke. Leta 1993 se je pridružil takratnemu podjetju Adidas, ki je bilo ravno v fazi izgubljanja denarja. Leta 1997 je Adidas kupil Salomon in razveselil vse športnike, športno veselje pa je Dreyfusa lansiralo na 288. mesto najbogatejših.

Peter von Siemens ima v lasti 6 odstotkov delnic osmega največjega evropskega podjetja Siemens, glede na letni prihodek, ki znaša 78 milijard evrov, je Petrov delež vreden 3 milijarde in pol. S 4,2 milijarde evrov premoženja se je ustavil na 46. mestu med evropskimi bogataši.

Modni svetovalec Alain Wertheimer in njegova družina imajo v lasti kar 99 odstotkov podjetja Chanel SA, kar ga uvršča na 50. mesto najbogatejših Evropejcev.

Klaus Jacobs je začel kot dedič podjetja Jacobs Suchard, ki je proizvajalec kave in čokolade. Danes je ustanovitelj podjetja Adecco, v katerem ima 20-odstotni delež tudi Jacobs. Mož je precej investiral tudi v švicarsko podjetje Barry Callebaut, ki je proizvajalec čokolade.

Človeka, ki je formulo 1 spremenil v svetovni biznis, poznamo vsi. Pogumni Bernie Ecclestone si je tako prislužil 3 milijarde evrov in pol, pomagal pa je tudi pri ustvarjanju zvezdnikov, kakršen je, denimo, Michael Schumacher. Najboljši in najbogatejši voznik formule 1 z odlično taktiko razmišljanja in neverjetnim nadzorom nad vozilom (in z malce pomoči prijateljev) se je lansiral na 337. mesto evropske lestvice najbogatejših. V letu 2002 bo Schumacher za Ferrarija v formuli 1 zaslužil 32 milijonov, v dejavnostih izven dirkanja pa kar 90 milijonov ameriških dolarjev.

Sloveniji precej znan narekovalec modnih smernic je Luciano Benetton, vodilni mož podjetja Benetton Group. S 3,4 milijarde evrov je pristal na 62. mestu evropske lestvice.

Malo slabše se je odrezal 74-letni Švicar Nicolas Hayek, ustanovitelj blagovne znamke Swatch. Uspeh je izkoristil tudi v rešilne namene, ko je na boljšo pot pomagal drugim znamkam, kot sta Longines in Omega. 2,9 milijarde evrov je bilo dovolj za 75. mesto.

Giorgio Armani za kolegom Lucianom Benettonom zaostaja za 61 mest.

Tik za njegovimi petami je Allegra Versace, komaj 15-letno dekle, ki je s smrtjo svojega strica Giannija Versaceja pridobila 1,9 milijarde evrov, kar jo je uvrstilo med najbogatejše ženske v Evropi. Radodarni stric ji je zapustil skorajda polovico bogastva, ki ga je zaslužil s svojo modno znamko.

V zadnjem času Slovenci hranimo tudi Achillea Maramottija, ustanovitelja modne hiše Max Mara. Ustanovil jo je že leta 1951, modno kraljestvo pa v sebi združuje kar 16 znamk, med katerimi so tudi Max Mara, Sportmax in Marella.

Na 140. mestu je z 1,7 milijarde evrov premoženja Enric Bernat, pionir lizik. Njegovo podjetje Chupa Chups SA je v letu 2000 prodalo 4 milijarde lizik petdesetih različnih okusov v 170 državah.

TEKST: Damjana Bakarič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord