Ste vedeli, da imamo znotraj države še eno državo?

27. 10. 2020, 19:02 | Aktualno | Piše: Ana Turk

                            Ste vedeli, da imamo znotraj države še eno državo? (foto: Nebojša Tejić/STA) Nebojša Tejić/STA

Sestavljena je iz dveh besed: Slovenska vojska, ki šteje 6321 zaposlenih, med njimi je šestina žensk (1042). A glej; kar vsak tretji slovenski vojak pravico išče na sodišču in tako je Slovenska vojska v sporih s svojimi vojaki v zadnjih petih letih samo za sodne stroške in takse, priče in zamudne obresti odštela skoraj milijon evrov? 

In tu so še vrtoglave odškodnine. Plačane, kakopak, iz davkoplačevalske malhe. Vanjo so morali za spravo z vojaki v zadnjih petih letih seči po skoraj pet milijonov evrov. 

V Slovenski vojski je očitno nekaj hudo narobe, zato preverimo, kaj se pod njihovo streho godi, kje se zapleta, da puhtijo davkoplačevalski milijoni.

Poglejmo ugotovitve, do katerih smo se dokopali s pomočjo predsednika sindikata Gvida Novaka, pravnika Francija Gerbca, poročila nekdanje varuhinje za človekove pravice Zdenke Čebašek Travnik in pojasnil obrambnega ministrstva.

Delo, delo in še enkrat delo, o počitku pa niti sledi

Vsakemu zaposlenemu po podalpski delovni zakonodaji pritiče, da v enem tednu neprekinjeno počiva vsaj 24 ur. To kot pribito drži tudi za zaposlene v Slovenski vojski.

A vojaki so na misijah in mednarodnih operacijah za predpisan tedenski počitek nemalokrat prikrajšani. In ker vodstvo Slovenske vojske in z njo obrambno ministrstvo ne poskrbita za ustrezno rešitev, je tu poplava tožb. Z njimi vojaki samo v zadnjih petih letih iztožijo dobre 4 milijone evrov odškodnin; to je štiri petine vseh odškodnin iz delovnih sporov med vojaki in državo.

Vse zato, ker podalpsko obrambno vodstvo ostaja gluho za številne pobude, razodeva pravnik Gerbec, kako bi lahko vojakom na misijah in po njih zagotovili osnovne pravice. »Vedno se najde rešitev, če se le hoče,« pristavlja Gerbec.

Vojaški recept za utrditev moči in avtoritete

A na obrambnem ministrstvu in Slovenski vojski tudi po dveh desetletjih opozarjanj rešitve še vedno ni ne v specialnem zakonu ne v pravilnikih ne v kolektivni pogodbi. Ker jim očitno, sklepa Gerbec, diši sistem diskrecije. Sistem, v katerem imajo več izbir, vedno pa izberejo tisto, s katero si vodilni le še utrdijo moč in avtoriteto.

Kaj na to poreče obrambno ministrstvo? Strinjajo se, je razbrati iz njihovega zajetnega pojasnila, da bi bilo treba reči bobu bob. In zakaj tega ne storijo? Tu je njihov izgovor: »Leta 2017 sta bila pripravljena nova predloga Zakona o obrambi in Zakona o službi v Slovenski vojski, ki bi urejala tudi to področje, vendar noben od navedenih predlogov ni dosegel zadostne politične podpore za nadaljnjo obravnavo.«

A Gerbec se ne vda. In vztraja, kako se vse da, če je le interes. Naša ocena pa: interesa očitno ni. Oziroma ga je premalo. In tako pod Alpami ohranjajo državo znotraj države, za tedenski počitek opetnajsteni vojaki pa morajo po pravico v drugo državo. Na sodišče. Na katerem morajo sami dokazati krivico, ki se jim je primerila, kar pa niti najmanj ni mala malica. In ker dokazov ne uspejo vselej nabobnati, jim sodišča tožbene zahtevke vse prevečkrat zavračajo. Največ tovrstnih primerov je bilo pred tremi leti; med tisto leto končanimi zadevami je bilo kar tri četrtine umaknjenih, zavrnjenih ali zavrženih zahtevkov. 

Da je s sistemom v Slovenski vojski nekaj hudo narobe, v poročilu svari tudi nekdanja varuhinja za človekova pravice Zdenka Čebašek Travnik. Preletimo njene kritike.

Gluha ušesa MORSa

Ministrstvo ji v roku ne odgovori, ne zaleže niti urgenca varuhinje.

Ukazi mimo zapisanih pravil

Slovenska vojska v tujino razporedi zaposlenega brez njegovega soglasja in pogodbe, čeravno sta po direktivi pogodba in z njo soglasje nedvoumno nujna.

Poročila komisije pa od nikoder

Na obrambnem ministrstvu ustanovijo komisijo, da preuči, ali je bil eden od vojakov pravilno razporejen na delo v tujino, a komisija mnenja o tem nikoli ne spiše. Pa čeprav sklep o komisiji ni bil preklican.

Zdesetkani podalpski vojaki

In zavoljo takšne države v državi dežujejo tožbe. Samo leta 2017 so jih spisali skoraj 800. Zaradi kratenja tedenska počitka, neutemeljenih premestitev v tujino in v oddaljene slovenske kraje, neizrabljenih nadur, službene ocene, dodatkov k plači in še in še je razlogov.

Posledice pa: v naši vojski, brez katere po mednarodnem pravu ni države, tudi Slovenije ne, je vojakov iz leta v leto manj. Trenutno so tako zdesetkani, da je celo podčastnikov in častnikov več  kot vseh vojakov. Kar je, svari sindikalist Gvido Novak, na meji absurda in v nasprotju z Natovimi določili.

Na enega častnika bi morali imeti dva podčastnika in 5 vojakov, mi pa imamo enega častnika, 2 podčastnika in 2 vojaka. Manjka nam torej skoraj 3000 vojakov, in to v vseh petih nazivih (vojak II, vojak I, poddesetnik, desetnik in naddesetnik). 

Ker vojaki iz države v državi očitno bežijo. In to ne zavoljo novcev, saj njihova neto plača brez malice in potnih stroškov znaša 1190 evrov. Križi in tegobe so drugje. V vojaških ukazih brez učinkovitih ugovorov, beremo poročilo varuhinje. In teptanju osnovnih pravic.

Ana Turk
Novinarka