Štiri zmage z razgledom

Malce smo poenostavili, zmage bi se pisale z enim n, winns v našem primeru pa pomeni štiri brate Winn, ki so bili utemeljitelji ameriškega proizvajalca športnih motornih čolnov. No, pa da asociacij še ne bo hitro konec: njihove štiri tovarne stojijo v Cadillacu, seveda ne tistem s štirimi kolesi, ampak tistem v ameriški zvezni državi Michigan, ob velikih jezerih. In ker je ameriški dolar trenutno precej poceni v primerjavi z evropskimi valutami, se pred novo navtično sezono splača malo pogledati k ameriškim proizvajalcem plovil, kajne? No, mi smo rezali brazde v Piranskem zalivu z dvema čolnoma: že omenjeno visto in z sundownerjem 225.

Najdražji postavki na seznamu dodatne opreme za našo visto sta električni generator, ki bo vašo denarnico olajšal za 9500 dolarjev, in električni sidrni vitel, ki stane 1600 dolarjev. Je pa zato klimatska naprava, ki zna tudi greti, v serijski opremi. Za ameriški hladilnik in ledomat v kokpitu je treba odšteti 1200 dolarjev, pa še bimini top in reflektor na premcu za skupnih 1200 dolarjev prištejte k osnovnim 152.000 ameriškim zelencem, dodajte še 1,7 % carine in 20 % davka na dodano vrednost ter privežite visto na svoj prostor v marini.

No, mi smo čoln raje odvezali, vtaknili ključe v ključavnico in bruumm zagnali motorja. Oba dizla se streseta in zagodrnjata, spustita oblaček dima in se rahlo tresoče umirita v prostem teku. Zunaj marine smo potisnili ročici za plin do konca. Pa nič. Nekaj sekund motorja lovita sapo in nabirata moč, potem se premec dvigne, čoln se začne dvigovati iz vode in začne hitro glisirati. Pri Playboyu imamo radi hitre in eksplozivne stvari, tako da bi namesto dizlov raje izbrali Volvopentova petlitrska osemvaljnika s po 270 konjičev. Bili bi bolj iskri in tudi zvok bi lepše polnil naša ušesa. Res pa je, da bi bencinska motorja precej hitreje praznila rezervoarje z gorivom, pa bi 545-litrski posodi večkrat zahtevali našo pozornost. In tolarji bi namesto v denarnici pristali v posodi za gorivo.

Peljali smo se po mirnem morju, v brezvetrju. Tako nismo ravno mogli skakati prek valov in potapljati premca pod vodo, s čimer smo strašili uvoznika čolnov. Vseeno smo zavijali sem ter tja, se trudili v krogu in poskušali vznemiriti čoln. In ugotovitve: ni ravno dirkalnik, lahko pa prestraši kakšno bolj nežno dušo, če ga vržete v ovinek. Z lastnimi valovi se je dobro razumel. Presekal jih je dokaj mirno in tudi skozi valovčke, ki jih je vzpodbudila občasna sapica, se je vista peljala mirno, brez udarjanja. Bili smo zadovoljni s trupom, za katerega ponujajo pet let garancije (strukturalne spremembe), in se odpravili na raziskovanje čolna.

V kokpitu sta v U oblikovano sedišče nasproti hladilnika in zunanjega pomivalnega korita, z mizico, ki jo je mogoče odstraniti in ta del spremeniti v veliko ležišče. Kar videli smo se, kako se sončimo in uživamo, ampak bili smo v službi. Sedli smo torej za krmilo, se malo namrdnili ameriški kičavosti pozlačenih obrob merilnikov in lesene armaturne podlage ter preizkusili nagibno krmilno kolo. Vse okej. Ker je vista ameriški čoln, ima na armaturni plošči držalo za pijačo. Dve držali pravzaprav in še enkrat, ker je ameriški čoln, seveda pogoltneta kozarca »big gulp«.

Ko boste naslednjič v McDonaldsu v Miamiju, vprašajte zanju. Bodite žejni! Plastika okoli armaturne plošče in pred vhodom v kabino bi po našem mnenju morala biti bela, ampak smo na klopci nasproti krmarjevega prostora, lepo zaščiteni za vetrobranskim steklom, hitro pozabili na pripombe.

Drsna vrata v kabino imajo, pohvalno, mrežico, ki komarjem ponoči prepreči gostijo z vami v glavni vlogi – če se na barki seveda odločite prespati. Salon je lično izdelan, z velikim (dovolj, da spečete dva velika T-Bone zrezka) kuhinjskim blokom na desni strani, z mizo in U-klopjo na levi ter s prečno postavljeno posteljo v premcu. Nekam mala deluje, smo glasno komentirali, pa je zastopnik ena, dve, tri legel nanjo, da je dokazal drugače. Ob bok smo mu delegirali fotomojstra Bora in ugotovili, da je prostora dovolj za dva – če se imata rada.

Bor je povedal, da prespi samo, če zraven njega leže Ona! No, je pa zato dovolj prostora v krmni kabini, pod kokpitom, ki se jo, tako kot prednjo posteljo, od salona loči z zaveso. Tudi v toaletnem prostoru je mogoče stati vzravnano, kar olajša daljše bivanje na barki. Ponoči boste z reflektorjem na krmi morje pred seboj osvetlili vsaj tako dobro kot policijski P111. In ribe bodo prišle … Njam!

Zunanji videz viste ni nič presenetljivega, pozna se, da njenih linij nista risala Giuseppe in Mauro, temveč John in Michael. Kakšen Gobbi bi lepotno tekmovanje zlahka odločil v svojo korist. Je pa praktičen tudi zato, ker je kopalna ploščad dovolj velika za dober dostop v morje. Malce neposrečeno nataknjena je tam zadaj. Dovolj bi bilo, da bi se oblikovalci ozrli v svojo serijo odprtih športnih čolnov horizon in pri številki 250 prekopirali odlično rešitev integrirane kopalne ploščadi.

Prijeten čoln za dnevna križarjenja, smo se strinjali. Lepo pluje po morju, bolj se mu podajo bencinski motorji kot dizla, smo zapisali pod črto in mu v plus zapisali še, da je že serijsko bogato opremljen. In če se še dolar malo poceni …

Four winns vista 298

• Dolžina: 9,45m

• Motorja: 2 x volvo penta, kad 32, duoprop, 170 KM

• Posoda za gorivo: 527 l

• Posoda za vodo: 113 l

• Teža: 4,8 tone

• Cena: 152.000 USD + davki

• Ocena: Prostoren in dobro opremljen čoln, dobro izdelan, z lepim obnašanjem na morju, z Murino, namesto Armanijevo obleko.

• Za koga: Za tiste, ki govorijo kul namesto fino in okej namesto velja. Za Walterja Wolfa.

Sundowner 225

»Fiju, tale mašinca pa vleče!« smo zažvigali, ko je sundowner na poln plin poskočil hitreje kot mustang pod zadnjico Winetouja na ameriški preriji. Petlitrski osemvaljnik z 270 konji in oba propelerja duoprop pogona so vodo za krmo v hipu razpenili. Čoln se je izstrelil, pustil visto z okornima dizloma daaaaaleč zadaj, nam mršil lase in raztegnil nasmešek do ušes. »Toooo!« smo uživali. Plin do konca, motor zadaj poje kot mašinca v corvetti, kazalec na merilniku hitrosti pa zleze prek 50 vozlov. Spoštovanja vredno! Obrnili smo volan in čoln je sledil.

Pri večjih hitrostih ga je sicer malo odnašalo, toda to nam je bilo v veselje. Saj veste, pravi šoferji vozimo zadnji pogon in pometamo v ovinkih! Sundownerja smo pritisnili v tesni krog, motor je globoko doneč vlekel sapo, porival in ga izstrelil iz zavoja, ko smo spet zravnali volan. Prek svojih valov je udaril bolj kot trikrat težja vista in pri velikih hitrostih smo stoje za krmilom morali kar delati z nogami, da smo kompenzirali gibanje. Hej, to je bilo še več adrenalina! Spomnili smo se, da sundowner z lahkoto vleče smučarja, ampak med nami ga ni bilo junaka, ki bi 50 vozlov hotel preizkusiti na smučeh.

Pogledali smo v cenik in ugotovili, da za senco, ki jo prinese bimini, sploh ni treba plačati, da bi raje kot v novo televizijo s plazma zaslonom 4.000 dolarjev investirali v 50 konjev več, ki pridejo z opcijskim 5,7 litrskim osemvaljnikom, ter za 48.000 dolarjev namesto garsonjero na Jesenicah kupili 12 premičnih kvadratnih metrov na morju. Kabinca, ki jo ima sundowner, je ravno dovolj za, khm, prijetne urice v dvoje v romantičnem zalivčku ali za shranjevanje prtljage, če se prijetne urice v dvoje greste kje drugje. Sicer pa kokpit z lahkoto sprejme 4 ljudi, ki radi ubežijo gnečam prepolnih plaž obmorskih mest.

Domov grede sploh nismo dosti tuhtali. Enoglasno smo izbrali sundowerja. Poganjal nas je adrenalin.

Four winns sundowner 225

• Dolžina: 7,43m

• Motor: volvo penta, 5.0 GXi, duoprop 270 KM

• Posoda za gorivo: 190 l

• Teža: 1,7 tone

• Cena: 45.000 USD + davki

• Ocena: Hiter, zabaven, z lepim glasom. Drugo smo pozabili ocenjevati, ker smo se preveč zabavali.

• Za koga: Za tiste s hecno frizuro, ki imajo radi adrenalin. Za Luko Špika.

TEKST: Boštjan Jevšek

FOTO: Bor Dobrin

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord