Stranka Solidarnost povsem resno o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka

28. 5. 2018, 06:00 | Aktualno | Vir: STA

                            Stranka Solidarnost povsem resno o uvedbi univerzalnega temeljnega dohodka (foto: profimedia) profimedia

Stranka Solidarnost, ki se v svojem volilnem programu zavzema za uvedbo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD), poudarja, da gre pri tem za osnovno socialno varnost za vse državljane, je povedal predsednik stranke Uroš Lubej, ki je strankin kandidat na nedeljskih državnozborskih volitvah.

"To je čas, ki potrebuje UTD, in čas, ki ga UTD lahko spremeni," je povedal na današnji novinarski konferenci stranke in dodal, da UTD varuje avtonomijo posameznika, njegova uvedba pa bi pomenila tudi prihranek za državo.

twitter

Na novinarski konferenci je spomnil, da bi glede na študijo sociologinje Valerije Korošec iz leta 2010 vsak državljan prejel 300 evrov UTD iz že obstoječih proračunskih sredstev. 

Gorazd Marinček, ki je prav tako kandidat stranke na nedeljskih volitvah, pa je kot možne dodatne nedavčne vire za UTD naštel še vodo, hrano in energijo. Tako bi lahko UTD po njegovi oceni znašal več kot prag tveganja revščine, torej več kot 616 evrov.

O UTD je nujno razmišljati

Na prošnjo stranke se je novinarske konference s svojimi pojasnili udeležila tudi dr. sociologije Valerija Korošec, ki je avtorica študije za uvedbo UTD v Sloveniji iz leta 2010 in koordinatorka sekcije za promocijo UTD v Sloveniji pri društvu za razvoj humanistike Zofijini ljubimci iz Maribora.

Povedala je, da je o uvedbi UTD nujno razmišljati, saj bi bil UTD po njenem mnenju lahko odgovor na razvojne dileme sodobnega časa. Slovenija bi z njim uspešneje zagotavljala eksistenčno varnost prebivalcev, varovala njegovo avtonomijo in poenostavila socialno administracijo in manipulativne stroške. Zagovarja tudi model, po katerem bi UTD v Sloveniji skušali uvesti najprej v obstoječih okvirih javne porabe.

UTD pri nas in v svetu

Tako ponekod v EU kot v svetu že uvajajo UTD, morda pod drugim imenom, a je vsebina podobna, je pojasnila. V skandinavskih državah so po njenih besedah že uvedli temeljni dohodek za otroke in starejše. Le za srednjo generacijo ga še ni, je spomnila.

V postmoderni družbi oz. postindustrijskem gospodarstvu prevladujejo storitvene dejavnosti, ki so veliko bolj podvržene fleksibilnemu, negotovemu in začasnemu delavniku, je Koroščeva zapisala v omenjenem delu iz leta 2010.

Tako imamo po njenih besedah na eni strani spremenjen produkcijski način, prehod iz proizvodnje industrijskih izdelkov na ponudbo storitev, na drugi strani pa okosteneli socialnovarstveni sistem, ki je bil vzpostavljen za blaženje socialnih stisk industrijskega produkcijskega načina.