Štrukelj: Motnje strjevanja krvi niso med navedenimi možnimi neželenimi učinki cepiva AstraZenece

V Sloveniji tudi prvi primeri brazilske različice

8. 3. 2021, 12:56 | Aktualno | Vir: STA

                            Štrukelj: Motnje strjevanja krvi niso med navedenimi možnimi neželenimi učinki cepiva AstraZenece (foto: Anže Malovrh/STA) Anže Malovrh/STA

Doslej je bilo po vsem svetu s cepivom AstraZenece proti covidu-19 cepljenih 80 milijonov ljudi, resnih neželenih učinkov pa je bilo izredno malo, nekaj deset, je na novinarski konferenci poudaril Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo. Pri tem pa motnje strjevanja krvi niso navedene kot možen neželeni učinek cepiva.
 

V Avstriji so namreč poročali o dveh prijavah resnih neželenih učinkov po cepljenju proti covidu-19 s cepivom AstraZenece - smrt zaradi motenj pri strjevanju krvi in pljučna embolija. Obe osebi sta prejeli cepivo serije ABV 5300.

Avstrijci so ustavili cepljenje z eno serijo cepiva AstraZenece, medtem ko z ostalimi serijami cepljenje tako v Avstriji kot drugje po Evropi poteka po programu.

Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), pa tudi vodja svetovalne skupine Mateja Logar so danes zagotovili, da Slovenija ni med prejemniki te serije cepiva, zato cepljenje poteka normalno naprej.

Logarjeva in NIJZ pojasnjujeta, da zaenkrat ni nikakršnih dokazov o vzročni povezanosti teh dogodkov s cepljenjem. Glede na znane klinične podatke ni zaskrbljujočih podatkov ali signalov, ki bi kazali na večje tveganje takih dogodkov pri cepljenih v primerjavi z necepljenimi.

Tudi takojšnja mednarodna analiza neželenih učinkov zaenkrat ne kaže na akumuliranje podobnih primerov

V Sloveniji takih dogodkov niso zaznali, so poudarili na NIJZ.

Logarjeva je poudarila, da nas ne sme ustaviti poročanje o neželenih pojavih, saj so tudi cepiva na nek način zdravila, zato se tudi pri njih pojavijo neželeni pojavi. Nekateri so pričakovani, predvsem lokalne težave kot je bolečina na mestu vboda, slabše počutje in bolečine v mišicah ali sklepih, kar pa večinoma mine v 48 urah.

Pri nekaterih se pojavijo izrazitejše težave s hujšo vročino in bolečinami, občasno pa tudi resnejši neželeni učinki, ki jih redno spremljajo.

Neželeni učinki, o katerih poročajo pri omenjenih dveh primerih iz Avstrije, vsekakor niso bili beleženi v dosedanjih raziskavah, ki so bile potrebne za registracijo cepiva. Gre za resen neželeni učinek, ki ga je treba preučiti in vzpostaviti vzročno povezavo ter preveriti predhodna obolenja teh ljudi ter ugotoviti tudi časovne povezave, je dodala.

Tudi Štrukelj je na današnji novinarski konferenci o covidu-19 pojasnil, da v karakteristiki cepiva AstraZenece ni zapisanega takega morebitnega neželenega učinka.

Štrukelj pravi, da na podlagi dosedanjih izkušenj s cepivi ne more priti do večjih odstopanj med različnimi serijami istega cepiva. Teoretično bi lahko prišlo do odstopanj med različnimi serijami, če bi bila nepravilno shranjena, ali pa če bi prišlo v proizvodnji do nepredvidenih zapletov, a imajo farmacevtske družbe vgrajeno notranje testiranje posameznih serij, kar pomeni, da morajo vse serije pred sprostitvijo na trg testirati in morajo ustrezati karakteristikam.

Ob tem pa je opozoril, da so cepiva AstraZenece klinično testirali v ZDA, Braziliji in v Južni Afriki. Čeprav je odstotek učinkovitosti tega cepiva proti covidu-19 nižji od učinkovitosti cepiva Moderne in Pfizerja, pa rezultati že vključujejo tudi učinkovitost na nove različice novega koronavirusa, kar je za Slovenijo pomembno, saj so prisotni že vsi podtipi virusa, je dodal.

V Sloveniji so doslej prijavili pet smrti, ki so se zgodile v nekem časovnem obdobju po cepljenju proti covidu-19. Pri dveh so že opravili vse analize, cepljenje je bilo že izključeno kot vzročna povezava za smrt, je pojasnila Logarjeva. Ob tem je dodala, da je šlo pri vseh petih za starejše občane, ki so imeli številne pridružene bolezni, a ker se je smrt pojavila po cepljenju, je treba vsak tak primer natančno analizirati.

V Sloveniji so odkrili prve primere brazilske različice novega koronavirusa

Po besedah vodje vladne svetovalne skupine za covid-19 Mateje Logar so jih zabeležili na območju Maribora, zaenkrat pri treh ljudeh znotraj družine, ki so imeli tesne stike. Ker podatkov o dodatno okuženih ni, upa, da gre za vnos iz tujine ter da večjega širjenja ne bo.

Logarjeva je na novinarski konferenci o covidu-19 povedala, da natančne epidemiološko jasne povezave še niso odkrili, gre pa najverjetneje za stike v delovnem okolju, kjer je prihajalo do potovanj med državami na Balkanu, Nemčijo in Slovenijo.

"Zato je mogoče, da je nekdo od zaposlenih bil tisti, ki je vnesel virus in je nato zbolel njegov sodelavec v tem podjetju in nato okužbo prenesel na domače," je dejala Logarjeva in dodala, da je prvi bolnik trenutno hospitaliziran v mariborskem UKC, ostala dva člana družine pa že dobro okrevata v domačem okolju.

Logarjeva je ob tem glede epidemioloških razmer dejala, da se stanje v državi za zdaj ne izboljšuje tako hitro, kot bi si želeli. Stanje glede števila hospitaliziranih se je konec tedna celo nekoliko poslabšalo, a Logarjeva upa, da je temu vsaj delno tako zaradi dejstva, da je med vikendi nekaj manj odpustov iz bolnišnic in se bo trend trend zmanjševanja priliva novih bolnikov v bolnišnice v naslednjih dneh nadaljeval.

Večjega sproščanja ukrepov ta teden ne pričakuje, saj se epidemiološke razmere ne izboljšujejo

Glede vračanja dijakov v srednje šole je povedala, da so se tako odločili na pobudo šolskega ministrstva.

Logarjeva meni, da je smotrno, da v času umirjanja stanja, čeprav še nismo dosegli rumenega epidemiološkega stanja v vseh regijah, vseeno storijo ta korak. Hkrati so se odločili za obvezno nošenje mask v razredih tako za učitelje kot za dijake in učence od šestega razreda naprej.

"V vseh teh mesecih smo se naučili, da maske pomagajo pri omejevanju širjenja okužbe. Če sta v prostoru dve osebi in nobena ne nosi maske, je skoraj 70-odstotna možnost prenosa virusa. Če okuženi nosi masko, neokuženi pa ne, se verjetnost že bistveno zmanjša, nekoliko nižji je učinek, če je obratno. Medtem ko v primerih, ko masko nosita oba, tveganje za prenos okužbe skoraj izničimo," je pojasnila Logarjeva.

Ob tem je zagotovila, se odstotek kisika v krvi v primeru nošenja maske ne zniža, kar pomeni, da zaradi tega naša kri ne bo nič manj oksigenirana in naši možgani ne bodo delovali nič slabše. Strah, da bodo otroci zaradi mask doživljali pomanjkanje kisika, je zato po njenem neupravičen.

Še enkrat je poudarila nujnost nadaljevanja cepljenja proti covidu-19 po programu in čim prejšnjo precepljenost populacije, kar je eden od najbolj učinkovitih ukrepov, ki omeji širjenje bolezni kot tudi obolevnost.

Čim prej je po njenem mnenju treba doseči vsaj 60-odstotno precepljenost prebivalstva, potem pa se moramo skupaj potruditi, da bo ta čim višja. Kot pravi, je vsaj 90-odstotna precepljenost tista, ki zanesljivo ustavi širjenje virusa. Takrat po njenem ne prihaja več do epidemičnih, pač pa le še do posamičnih pojavov pri tistih, ki ne morejo biti cepljeni ali ne ustvarijo zadostne zaščite s protitelesi.