30. 9. 2021, 07:00 | Vir: STA

Študentsko delo vir dodatnega zaslužka dijakov in študentov

Profimedia

Študentsko delo je po podatkih ŠOS v letu 2020 opravljalo 80.570 od skupno 149.466 vpisanih dijakov in študentov. Za 66 odstotkov sodelujočih v raziskavi Euroštudent 7 takšno delo pomeni dodaten zaslužek, s katerim si plačajo življenjske stroške, a zaskrbljujoč je podatek, da 43,6 odstotka študentov dela, da si študij sploh lahko privošči.

V Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) so opozorili, da je v primerjavi s povprečjem preteklih let lani delo izgubilo več kot 15.000 oziroma deset odstotkov vseh dijakov in študentov.

Zaradi epidemije je v letu 2020 močno upadlo tudi število opravljenih ur študentskega dela, opravljenih je bilo 31 milijonov delovnih ur študentskega dela, kar je 29,28 odstotka manj kot v letu 2019, so navedli v ŠOS.

Študenti so po podatkih ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v letu 2020 skupaj zaslužili nekaj manj kot 131 milijonov evrov bruto, v letu 2019 pa 163 milijonov evrov bruto.

Zaslužek s študentskim delom za posameznika ni omejen, posebna osebna olajšava za študentsko delo pa znaša 3500 evrov letno, nad to mejo je treba plačati dohodnino. Minimalna urna postavka od 19. februarja 2021 znaša 5,89 evra bruto. Od tega dijak ali študent plača 15,5 odstotka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zato neto minimalna urna postavka znaša 4,98 evra. Iz ŠOS so pojasnili, da je povprečna urna postavka v letu 2020 znašala 5,39 evra neto oz. 6,38 evrov bruto.

Najbolje plačana dela so tista, ki zahtevajo predznanje ali določene licence

To so programiranje, plačano 10 evrov bruto ali več, inštruiranje in poučevanje (okoli 12 evrov bruto) in predavanje, plačano tudi do 15 evrov bruto, so sporočili z e-študentskega servisa. Na študentskem servisu Maribor pa so najbolje plačana strokovna dela, programiranje in težja fizična dela.

Študentsko delo v Sloveniji lahko opravljajo osebe s statusom dijaka, ki so že dopolnile 15 let, osebe s statusom študenta, pa tudi udeleženci izobraževanja odraslih, ki so mlajši od 26 let. Delajo lahko tudi osnovnošolci, ki so zaključili osnovno šolo in so dopolnili 15 let ter bodo status dijaka pridobili z novim šolskim letom.

Začasna in občasna dela preko študentskega servisa pa lahko opravljajo tudi osebe, ki so zaključile srednjo šolo v tekočem šolskem letu in bodo na podlagi vpisa na visokošolski zavod pridobile status študenta ob začetku novega šolskega leta in državljani, ki imajo status dijaka ali študenta v tujini, ter študenti tujih univerz, ki v okviru mednarodnih izmenjav opravljajo študijske obveznosti v Sloveniji.

Študentsko delo lahko posamezniki opravljajo, dokler imajo status dijaka ali študenta. Ta jim poteče z zaključkom študijskega leta, v katerem diplomirajo ali magistrirajo, ali ko se zaposlijo oziroma vpišejo v evidenco brezposelnih oseb.

ŠOS veseli, da je v zadnjih letih gospodarske rasti, povečevanja zaposlenosti in podražitve študentskega dela postalo vse pogostejše zaposlovanje študentov. "Tako imajo študenti vse več motivacije za zaključek študija in zaposlitev namesto ostajanja v statusu študenta ter opravljanja študentskega dela," so še sporočili iz ŠOS.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec