Svet pozorno spremlja volitve v Franciji: v drugi krog gresta Macron in Le Penova!

Macron je glede na končne izide nedeljskih volitev prejel 23,75 odstotka glasov, Le Penova pa 21,53 odstotka. Kandidat konservativnih Republikancev Francois Fillon je osvojil 19,9 odstotka glasov, tik za njim je na četrtem mestu levičar Jean-Luc Melenchon z 19,6 odstotka podpore.

Socialist Benoit Hamon je prejel podporo 6,3 odstotka volivcev, Nicolasa Dupont-Aignana pa je podprlo 4,7 odstotka udeležencev volitev. Podpora preostalih petih kandidatov se giblje med nekaj več kot odstotkom in 0,18-odstotno podporo za zadnjeuvrščenega kandidata.

Volilna udeležba v nedeljskem prvem krogu je bila 78-odstotna, medtem ko je v prvem krogu leta 2012 znašala 80 odstotkov.

Iz razporeditve glasov glede na departmaje države izhaja, da je Macron največ glasov pobral na zahodnem, v osrednjem delu države in na območju širše pariške regije, Ile-de-France, Le Penova pa na severovzhodu in jugu.

Proevropski Macron vs. evroskeptična Le Pen

Zmago proevropskega Macrona naproti evroskeptični Le Penovi v prvem krogu so pozdravili številni vodilni politiki v evropskih državah in Bruslju, kjer tudi pozivajo h glasovanju za Macrona v drugem krogu.

Med drugim je Macronu čestital predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, ki mu je tudi zaželel srečo v drugem krogu. "Videti zastave Francije in EU, kako pozdravljajo rezultat Emmanuela Macrona, pomeni upanje in prihodnost naše generacije," je tvitnila visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.

Nemška kanclerka Angela Merkel je Macronu zaželela "vse najboljše v prihodnjih dveh tednih".

Po drugi strani pa so nekateri politiki z evropskega skrajno desnega pola čestitali Le Penovi. Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache je Le Penovi čestital za njen "zgodovinski uspeh". Tudi vodja nizozemske proti islamu in priseljevanju usmerjene Stranke svobode Geert Wilders je pozdravil rezultat kot "svetel dan za domoljube v Franciji in drugod, ki želijo več nacionalne suverenosti in manj EU ter priseljevanja".

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem dejal, da Rusija "spoštuje" rezultat in se zavzema za "gradnjo dobrih za obe strani koristnih odnosov".

Izidu volitev so se posvetili tudi francoski in svetovni mediji. Le Parisien piše o "senzaciji Macrona", levi L'Humanite pa pod fotografije Le Penove zapiše "Nikoli". Gospodarski časnik Les Echos piše, da je "Macron na fronti proti Le Penovi". Desni Le Figaro v luči tretjega mesta za konservativnega kandidata Francoisa Fillona piše o knockoutu za desnico.

Poraz tradicionalne levice in desnice

Mediji v več državah izpostavljajo zgodovinski poraz tradicionalne levice in desnice, pri čemer ameriški Wall Street Journal volitve označuje za "izjemno grajo francoskih glavnih političnih sil". Nemški FAZ izpostavlja, da je 40 odstotkov volivcev svoj glas oddalo bodisi za skrajno desnico bodisi za skrajno levico.

Da so Francozi na volitvah tradicionalni levici in desnici poslali sporočilo, da z njima preprosto niso zadovoljni, je za STA ocenil tudi nekdanji veleposlanik v Franciji Jožef Kunič. Pričakuje pa, da bosta pred drugim krogom obe največji stranki vse topove usmerili proti Marine Le Pen, ki najverjetneje ne bo uspela premagati Macrona.

Dejstvo, da je zelo velik delež volivcev svoj glas namenil evroskeptičnim kandidatom, gre po besedah Kuniča pripisati tako odločitvam EU kot tudi notranjim razmeram v Franciji, kjer vladata sorazmerno visoka brezposelnost in slaba gospodarska rast.

Medtem pa francoska predsedniška kandidata ne izgubljata časa in že nadaljujeta predvolilno kampanjo.

Kampanja se nadaljuje!

Le Penova je na shodu na severu Francije dejala, da se okoli Macrona skuša zbrati "gnila republikanska fronta". Izraz se v Franciji pogosto uporablja za označevanje politikov vseh barv, ki pozivajo k zaustavitvi skrajne desnice, ne glede na to, koga morajo podpreti.

Macronov tiskovni predstavnik pa je dejal, da se je desničarska kandidata v zadnjih tednih obnašala kot božiček in obljubljala davčna darila, pri čemer ni navedla, kako jih bo plačala.

Večina francoskih politikov, tako z desnice kot z levice, je že v nedeljo zvečer volivce pozvala, naj 7. maja glasujejo za sredinskega kandidata, ki sicer ne pripada nobeni od glavnih francoskih političnih strank, ki sta se zadnja desetletja izmenjavali na predsedniškem položaju.

Skrajna desnica pa računa, da bodo za Le Penovo v drugem krogu glasovali volivci, ki jih je pritegnil radikalni levičar Jean-Luc Melenchon.

Osebni profil kandidatov

Emmanuel Macron

Emmanuel Macron ima pri 39 letih realno možnost, da postane najmlajši predsednik Francije v novejši zgodovini. Ni poslanec in se pravzaprav ni še nikoli pomeril na volitvah, a njegov vzpon od investicijskega bankirja do favorita za zmago na predsedniških volitvah je bil meteorski.

Čeprav se Macron pogosto opredeljuje kot politični outsider, je prehodil politični eliti Francije dobro poznano pot prek elitnih francoskih univerz, vključno z znamenito ENA, ki velja za kovnico vseh vodilnih javnih uslužbencev in bodočih voditeljev države. Kot študent je blestel, poklicno pot pa nadaljeval v bančništvu. V banki Rotschild je v letih 2011 in 2012 po pisanju časnika Financial Times zaslužil 2,9 milijona evrov.

Politično kariero je leta 2012 začel kot gospodarski svetovalec predsednika Francoisa Hollanda, nato pa leta 2014 zasedel položaj gospodarskega ministra. Prepoznavnost si je med drugim pridobil s zakonom, ki je liberaliziral avtobusni sektor, omogočil odprtje trgovin ob nedeljah in ponudil spodbude za kmetovalce. Zakon je utrdil podobo Macrona kot gospodarskega reformatorja.

A s svojo politiko si je pridobil nasprotnike na bolj levem polu vladajočih socialistov in avgusta lani je odstopil z ministrskega položaja ter oblikoval lastno, "niti levo niti desno" politično gibanje En Marche (Na pohodu). Z njim je nato novembra tudi sprožil predsedniško kandidaturo.

Izurjeni pianist na začetku ni bil deležen resnejše obravnave, češ da nagovarja ozko skupino mladih, urbanih in levo usmerjenih volivcev, a veliko število ljudi, ki so jih po vsej državi pritegnila njegova zborovanja, je kmalu pokazalo pravo sliko njegove podpore.

Osebno življenje Macrona je vse prej kot običajno. Ljubitelj književnosti in gledališča iz družine srednjega razreda na severovzhodu Francije se je zaljubil v svojo srednješolsko učiteljico Brigitte Trogneux. Njuna zgodba je polnila naslovnice francoskih medijev. Trogneuxeva, mati treh otrok, ki je skoraj 20 let starejša od Macrona, se je naposled ločila od svojega moža in se leta 2007 poročila z nekdanjim dijakom. "Pri 17 letih mi je Emmanuel rekel: 'Karkoli boš naredila, se bom poročil s tabo!'," je lanskega aprila dejala za revijo Paris Match.

Macron se lahko pohvali tudi z magisterijem iz filozofije in je nekaj časa delal kot pomočnik znanega francoskega filozofa Paula Ricoeurja ter mu pomagal pri izdaji njegove zadnje knjige pred smrtjo.

Med njegovimi obljubami je 50 milijard evrov vreden načrt javnih investicij, ki bi med drugim zajel poklicna pripravništva, prehod na obnovljive vire energije in infrastrukturne projekte. Zavzema se tudi za popolno povračilo stroškov za očala, zobne proteze in slušne pripomočke ter je naklonjen univerzalnemu temeljnemu dohodku. Napoveduje še zmanjšanje davka na dobiček pravnih oseb, znižanje stopnje brezposelnosti na sedem odstotkov in prepoved prenosnih telefonov v šoli za mlajše od 15 let, navaja britanski BBC.

Marine Le Pen

Marine Le Pen je politična dedinja svojega očeta Jean-Marie Le Pena, ki je pred njo stal na čelu skrajne desnice v Franciji. A karizmatična hči se je z leti distancirala od skrajnih stališč svojega očeta in prav očiščenju Nacionalne fronte se lahko zahvali, da ji je uspel preboj v drugi krog predsedniških volitev.

Nacionalna fronta je prehodila dolgo pot od leta 1972, ko je bila ustanovljena iz različnih gibanj skrajne desnice - od nacionalistov, monarhistov do veteranov vojne za Alžirijo. Odkar je leta 2011 vodenje od očeta prevzela Le Penova, je naredila veliko za očiščenje stranke antisemitizma in rasizma, ki sta bila njen prepoznavni znak.

Po mnenju kritikov so spremembe pretežno kozmetične narave, v izjavah Le Penove pa naj bi se še vedno skrival prikriti rasizem. A glede na to, da del konservativnih Republikancev zavzema podobno ostra stališča, denimo glede islama, lahko Le Penova trdi, da so njene ideje postale del t. i. mainstreama, piše francoska tiskovna agencija AFP.

Na novo umeščena je Nacionalna fronta izšla kot zmagovalka z evropskih in lokalnih volitev leta 2014, pri čemer naj bi ji vetra v krila dajal podoben bes proti političnemu establišmentu, kakršen je Britance pripeljal do glasovanja za izstop iz EU in Američane do izvolitve Donalda Trumpa. "Proti bogati desnici in bogati levici, jaz sem kandidatka Francozov," je v prvem soočenju kandidatov dejala Le Penova.

Njen volilni uspeh gre po pisanju AFP v veliki meri pripisati popolnemu distanciranju ne le od nekaterih preteklih politik stranke, temveč tudi od lastnega očeta, ki je med drugim dejal, da so bile nacistične plinske celice zgolj "podrobnost" v zgodovini. Iz stranke je bil leta 2015 izključen, po boju na sodišču pa mu je vendarle uspelo ostati njen častni predsednik.

Razhod z očetom je pomenil prelomno točko v karieri političarke, ki je po burnem otroštvu pridobila trdo kožo. Ko je bila stara osem let, je stanovanjsko hišo, v kateri je v Parizu prebivala njena družina, pretresla bombna eksplozija. Šest ljudi je bilo lažje ranjenih, Le Penovi so jo odnesli brez poškodb.

Osem let pozneje je njena mati Pierrette zapustila moža in tri hčerke, kmalu zatem pa gola pozirala za revijo Playboy. To je bil velik šok, je lani v intervjuju priznala Le Penova, ki zatem matere ni videla 15 let.

Marine Le Pen, dvakrat ločena, je sedaj tudi sama mati treh otrok, svoje zasebno življenje pa skriva pred očmi javnosti. Med drugim se le redko pojavlja skupaj s svojim partnerjem, podpredsednikom Nacionalne fronte Louisom Aliotom.

Le Penova je sicer kariero začela kot odvetnica, ki je kot dodeljena zagovornica branila nezakonite priseljence, ki jim je grozil izgon. Danes prav priseljevanje - in evro - krivi za gospodarske težave Francije. "Ne bomo sprejeli nič več ljudi. Stop. Polni smo," vztraja. Napoveduje izgon vseh nezakonitih priseljencev, zakonito priseljevanje pa bi omejila na 10.000 ljudi na leto.

Podobno kot Trump predlaga dvig dvižnih mostov in ponovno vzpostavitev stare francoske slave s pomočjo "ekonomskega domoljubja". Le Penova hoče opustiti evro, izpeljati referendum o članstvu Francije v EU, na trgu dela in javnih stanovanj pa dati prednost francoskim državljanom.

Napisala: Sara Kovač (STA), foto: profimedia

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord