Svetovni dan sladkorne bolezni je letos zaznamovan z epidemijo

14. 11. 2020, 09:46 | Aktualno | Vir: STA

                            Svetovni dan sladkorne bolezni je letos zaznamovan z epidemijo (foto: profimedia) profimedia

Letošnji svetovni dan sladkorne bolezni, ki ga zaznamujemo danes, mineva pod močnim vtisom posledic epidemije covida-19. Bolnikom je namreč epidemija otežila dostop tako do preventive kot zdravljenja. Negativne posledice se kažejo tudi pri odkrivanju bolezni. Breme, ki ga za javno zdravstvo predstavlja sladkorna bolezen, pa se še naprej povečuje.

Tudi razprava na nacionalni konferenci obvladovanja sladkorne bolezni, ki je v četrtek potekala na daljavo, se ni mogla izogniti posledicam epidemije. Vodja urada Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v Sloveniji Aiga Rurane je opozorila, da je epidemija povsod po svetu, še posebej pa v manj razvitih državah, prizadela oskrbo kroničnih bolnikov, med katerimi so tudi sladkorni bolniki.

Temu je pritrdila tudi anketa, ki jo je ob prvem valu epidemije izvedla Zveza društev diabetikov Slovenije. Po besedah predsednika zveze Roberta Grattona je več težav z dostopnostjo do družinskih zdravnikov kot pa do diabetologov. Bolniki so pogosto nezadovoljni zaradi slabe dosegljivosti zdravnika po telefonu. Pokazale so se tudi razlike v dostopnosti do zdravstvene oskrbe med posameznimi slovenskimi regijami.

Sicer je Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) na konferenci pojasnil, da je bilo leta 2007 v Sloveniji prepoznanih 111.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, v letu 2019 pa jih je bilo že 132.300. Kot posebej zgovoren podatek je navedel, da se je med leti 2008 in 2019 število prejemnikov zdravil za zniževanje krvnega sladkorja povečalo za skoraj 40 odstotkov.

Kako veliko breme predstavlja sladkorna bolezen za javno zdravstvo, kažejo tudi preliminarni rezultati nacionalne raziskave Odkrijmo sladkorno, ki so jih v četrtek prvič predstavili širši javnosti. Po besedah Darje Lavtar z NIJZ je v Sloveniji 79.000 bolnikov s sladkorno boleznijo, pri katerih bolezen še ni prepoznana. Tudi v stopnji pojavnosti bolezni so razlike med regijami, največja je v Posavju in Zasavju.

V zvezi društev diabetikov so zato tudi ob letošnjem svetovnem dnevu pozvali k zgodnjemu odkrivanju ter pravočasnemu in učinkovitemu zdravljenju sladkorne bolezni. Gre namreč za bolezen, ki ne boli, povzroča pa številne zaplete, še posebej srčno-žilne. Nasploh so srčno-žilne bolezni najpogostejši vzrok za smrt ali prizadetost bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2.

Pravočasna diagnoza in zdravljenje sladkorne bolezni pomembno zmanjšata tveganje za dolgoročne zaplete, kot so srčni infarkt, odpoved ledvic, slepota in izguba udov. Sladkorni bolniki imajo kar tri do štirikrat večjo možnost za nastanek srčno-žilnih zapletov kot drugi. Tesno povezanost med sladkorno boleznijo in srčno-žilnimi boleznimi stroka ponazarja z razlago, da bi lahko govorili kar o "sladkorno-srčno-žilnih boleznih".

V Sloveniji sicer nastaja nov nacionalni plan za obvladovanje sladkorne bolezni za obdobje 2020-2030. Predlog plana so po besedah v. d. generalne direktorice direktorata za javno zdravje Vesne Kerstin Petrič v sredo predstavili zdravstvenemu svetu, ki mu je le ob nekaj pripombah izrekel enotno podporo. Javna obravnava dokumenta se bo končala 21. novembra.

Za svetovni dan sladkorne bolezni je bil izbran 14. november, rojstni dan Fredericka Bantinga, ki je skupaj s Charlesom Bestom prvi razvil zamisel, ki je pripeljala do odkritja inzulina leta 1921.