Tereza Novak iz Slovenske filantropije: "Prostovoljstvo je vezivo družbe!"

Kongres, ki poteka ob današnjem mednarodnem dnevu prostovoljstva, je namenjen predvsem merjenju učinkov prostovoljskega dela.

Opažajo namreč, da je prostovoljstvo zelo zaželeno in prepoznano, ko rešuje različne krize, potem pa je njegov prispevek hitro pozabljen.

Novakova je spomnila, da imamo v Sloveniji dober način številčnega merjenja, a tudi opozorila, da v družbi še vedno manjka razumevanje prostovoljstva, kaj pomeni za posameznika, za posameznika, ki je deležen prostovoljske pomoči, in kaj to pomeni za skupnost in širše.

Zato so se v Slovenski filantropiji po njenih besedah z namenom spodbujanja prostovoljstva odločili, da bodo na kongresu skupaj z uporabniki prostovoljskega dela, prostovoljci in organizacijo, razmislili o tem, kaj lahko naredijo, da pridejo do vrednotenja kakovosti prostovoljskega dela oz. pozitivnih učinkov na vse, ki so vključeni v prostovoljstvo.

Predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos je v prispevku Človečnost in skupnost - onkraj meritev in številk predstavila svoje razmišljanje o ugotavljanju učinkov prostovoljnega dela. Po njeni oceni je prostovoljsko delo tudi podcenjeno, ker njegove širše razsežnosti ostajajo spregledane.

"Število opravljenih prostovoljskih ur nam veliko pove. Toda ne pove veliko o esenci, vrednosti za osebe, ki pomoč prejemajo in za skupnost," je poudarila. Mikuš Kosovi so znane sofisticirane metode raziskovanja sreče, socialnega kapitala, povezanega s prostovoljstvom.

A zgolj s številkami je po njenem opozorilu možno izraziti le majhen del tega, kar se dogaja v duševnem tkivu posameznika in v socialnem tkivu skupnosti. Moti jo namreč vse to arhiviranje, štetje, administracija, ki vzame veliko časa in energije in birokratizira procese odločanja.

Opozorila je še na to, da poleg tistih, ki jih lahko preštejejo in kateri delovne ure zapisujejo, obstaja še mnogo večja množica ljudi, ki prostovoljno pomagajo soljudem zunaj prostovoljskih organizacij in niso podložni zakonu o prostovoljstvu in birokratskim zahtevam zapisovanju. "Delajo kar tako, onkraj številk in merjenja učinkov svojega dela za drugega, za skupnost," je sklenila.

Prostovoljstvo je po navedbah Erike Lenčič Stojanovič najvišji izraz solidarnosti, empatije, ob tem pa se na ministrstvu zavedajo birokracije, zato pri vseh ostalih resorjih spodbujajo debirokratizacijo. Kot je pojasnila, izvajajo strategijo razvoja nevladnih organizacij in prostovoljstva in pokrivajo zakona o prostovoljstvu in nevladnih organizacijah.

"Z izvajanjem strategije z lanskoletnimi in letošnjim razpisom kažemo, da to resno mislimo, da so nam prostovoljske organizacije partner, da strategija ni samo mrtva črka na papirju, ampak da živi," je poudarila.

V Sloveniji je bilo prostovoljcev, ki so opravljali prostovoljsko delo, lani skupno 244.304, opravili pa so skoraj deset milijonov ur prostovoljskega dela.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord