Cene goriva v nebo, naftni tajkuni si manejo roke: toliko so zaslužili letos

6. 12. 2021, 16:12 | Aktualno | Piše: A.B.

                            Cene goriva v nebo, naftni tajkuni si manejo roke: toliko so zaslužili letos (foto: Profimedia) Profimedia

Najnovejši podatki kažejo na to, da so največja naftna in plinska podjetja na svetu v prvih devetih mesecih letošnjega leta zaslužila več kot 154 milijard evrov. Megalomanskemu zaslužku je botrovalo dejstvo, da so se letos tako v Združenih državah Amerike kot drugod po svetu cene naftnih derivatov in zemeljskega plina močno podražile. 

Po poročanju britanske medijske hiše The Guardian je 24 največjih naftnih in plinskih podjetij na svetu zgolj v tretjem četrtletju letošnjega leta ustvarilo več kot 65 milijard zaslužka, v prvih devetih mesecih letošnjega leta pa je omenjena skupina konglomeratov, med katerimi so tudi podjetja Exxon, Chevron, Shell in BP, ustvarila kar 154-milijardni dobiček. 

Samo Exxon je zgolj v tretjem četrtletju letošnjega leta ustvaril slabih šest milijard evrov dobička, kar je najvišji izkupiček podjetja po letu 2017, prihodki pa so se v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta povečali za kar 60 odstotkov. V Exxonu so dejali, da tolikšen zaslužek pripisujejo višjim cenam naftnih derivatov po vsem svetu, v pojasnilu pa se jim pridružuje tudi podjetje BP, ki je v tretjem četrtletju letošnjega leta v žep pospravilo slabe tri milijarde evrov. ''Zagotovo so k temu pripomogle višje cene derivatov,'' je ob predstavitvi poročila vlagateljem dejal izvršni direktor naftnega podjetja BP, Bernard Looney. 

Če primerjamo: za ceno enega litra bencina so morali Američani lansko leto odšteti povprečno 0,49 evra, medtem, ko se je letošnje povprečje dvignilo na povprečnih 0,88 evra na liter. V ZDA se tako trenutno soočajo z najvišjo ceno bencina v zadnjih sedmih letih. 

Bidenova administracija je ob tem že opozorila, da povišanje cen naftnih derivatov škoduje predvsem ljudem z že tako nizkimi prihodki, zato je iz svojih nacionalnih strateških rezerv že sprostila dodatnih 50 milijonov sodov nafte, da bi nekoliko znižala vrtoglave cene na trgu. Ob tem so iz kabineta Bidenove administracije poudarili, da še vedno aktivno izvajajo podnebno agendo, s katero se želijo sčasoma povsem distancirati od uporabe fosilnih goriv. Predsednik kabineta Kyle Herrig je ob tolikšnem povišanju cen derivatov ostro obsodil naftne tajkune in dejal: ''Američani, ki iščejo 'grešnega kozla' za svojo bolečino, ki jo doživijo vsakič znova na bencinskih črpalkah, morajo svoj pogled usmeriti k direktorjem in vodstvu bogatih naftnih in plinskih podjetij, ki so se odločili napolniti lastne žepe, namesto da bi znižali cene, opirajoč se na milijarde dolarjev dobička, ki jih prejemajo iz meseca v mesec.''

Rezultati letošnje finančne analize velikih naftnih družb kažejo, da je kar 11 megalomanskih naftnih zaslužkarjev v skupini 24, ki smo jih omenili na začetku članka, svojim delničarjem letos izplačalo več kot 32 milijard evrov dividend, ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je kar ducat delničarjev odkupilo nazaj iste delnice v vrednosti sedmih milijard dolarjev. Ameriška ministrica za energijo, Jennifer Granholm, je ob tem kritična: ''Ob aktualni problematiki je čedalje bolj očitno, da naftna in plinska podjetja enostavno ne delajo dovolj hitro. Zaskrbljujoče je, da je njihova osredotočenost trenutno na ustvarjanju lastnega dobička iz produkta, ki je očitno premajhen za današnji trg povpraševanja. Namesto, da bi nafto črpali hitreje in z večjimi količinami zalog predvsem razbremenili trenutne vrtoglave cene, počnejo ravno nasprotno.''

''Gre za pritisk naftnih delničarjev,'' je za CNN povedal Pavel Molchanov, analitik ameriške investicijske banke Raymond James in pojasnil, da se trenutno ne soočamo z omejevanjem s strani administracije predsedniškega kabineta Bele hiše, temveč je težava na strani naftnih delničarjev.