Trumpove tožbe na račun volitev mu doslej še niso prinesle uspeha

14. 11. 2020, 08:51 | Aktualno | Vir: STA

                            Trumpove tožbe na račun volitev mu doslej še niso prinesle uspeha (foto: profimedia) profimedia

Trumpova kampanja je v petek pri svojih tožbah proti izidom predsedniških volitev v ključnih državah doživela več porazov in doslej še nikjer ni ponudila kredibilnega dokaza o morebitnih volilnih prevarah. V petek je tožbo v Pensilvaniji zapustila velika pravniška firma Porter Wright Morris & Arthur.

Trumpovi so v petek izgubili tožbe v Pensilvaniji, Michiganu in Arizoni, vendar ne odnehajo. Trump je na čelo vseh tožb postavil svojega odvetnika Rudyja Giulianija, kar pomirja demokrate, ki so prepričani, da so Giulianijevi najboljši časi že zdavnaj minili.

Firma Porter Wright Morris & Arthur se je umaknila iz tožbe proti potrditvi volilnih izidov Pensilvanije, kar je razjezilo direktorja komunikacij Trumpove kampanje Tima Murtaugha, ki je za to obtožil "levičarsko drhal". Namesto velike firme bo kampanjo zdaj v tožbi zastopala zasebna odvetnica Linda Kerns.

Pravniške firme, ki zastopajo Trumpa so se znašle pod hudim pritiskom Trumpovih nasprotnikov in obtožbami, da sodelujejo pri sprevračanju volje volivcev. Prejšnji teden se je od podobne tožbe v Arizoni umaknila firma Snell & Wilmer, svojo vlogo v tožbi v Pensilvaniji pa skuša pojasniti firma Jones Day iz Clevelanda, ki je sporočila, da ne zastopa Trumpove kampanje, ampak republikansko stranko Pensilvanije.

Ta tožba, ki zahteva preklic upoštevanja glasovnic, ki so prišle do volilnih komisij do petka, 6. novembra, je v petek doživela nov poraz, tokrat na zveznem prizivnem sodišču.

Vrhovno sodišče Pensilvanije je zaradi pandemije in poštnih zamud odobrilo odločitev volilnih uradnikov Pensilvanije, da upoštevajo tudi glasovnice, ki pridejo s tremi dnevi zamude, če so bile oddane na pošto do dneva volitev. Trumpova kampanja želi vse te glasovnice razveljaviti in upa na pomoč zveznega vrhovnega sodišča.

Vendar pa vrhovno sodišče ZDA najverjetneje ne bo posredovalo, ker je spornih glasovnic le 9300, Biden pa je zmagal v Pensilvaniji z razliko 63.000 glasov. Trump je leta 2018 premagal Hillary Clinton v Pensilvaniji s prednostjo 44.000 glasov.

Trumpovi bodo sicer vztrajali, saj imajo samo v Pensilvaniji okrog 15 tožb. V petek so zaradi pomanjkanja dokazov izgubili še eno v Philadelphii, ki je zadevala 8300 glasovnic.

V Michiganu, kjer je Biden zmagal s prednostjo okrog 140.000 glasov, je sodnik zavrnil tožbo proti potrditvi glasov v Detroitu.

V Arizoni pa so Trumpovi odvetniki sami odstopili od zahteve po ročnem preštevanju glasovnic, ko so ugotovili, da je Bidnova prednost 10.000 glasov prevelika za uspeh.

Ne glede na poraze pa Trump in njegovi podporniki vztrajajo. Biden je že osvojil 306 elektorskih glasov, Trump pa 232, kar je obraten izid leta 2016 in sedaj gre le še za rutinsko potrditev izidov po posameznih državah.

Podpredsednik ZDA Mike Pence je v petek mladim republikancem zatrdil, da se bodo še naprej borili za izid, ki jim bo omogočil dodatna štiri leta vladanja.

Tiskovna predstavnica Bele hiše Kayleigh McEnany je na televiziji Fox News zagotovila, da se bo Trump udeležil inavguracije, ampak svoje. Zagotovila je, da ne bo priznal poraza, ker verjame, da je zmagal.

Komentator televizije Fox News Geraldo Rivera, ki se je po telefonu pogovarjal s Trumpom, je o predsedniku govoril kot o junaškem boksarju težke kategorije, ki se ogorčeno bori v zadnji rundi dvoboja in se zaveda, da zaostaja, vendar upa, da mu bo uspel knockout.

Rivera ne dvomi, da bo Trump leta 2024 znova kandidiral. Obenem naj bi bil realist in bo naredil to, kar je treba, ko bodo prešteti vsi glasovi. Zagotovil mu je, da bo potem predal položaj v skladu s časovnim okvirjem, ki ga določata ustava in zakon.

Novoizvoljeni predsednik ZDA Joe Biden si bo vzel prost vikend in bo preživel z družino nekaj dni na morju v Delawaru. Prihodnji teden pa naj bi naznanil nekaj imen prihodnjih članov vlade.

Tiskovna predstavnica Bidnove tranzicije Jen Psaki je dejala, da se ne nameravajo prepirati z Upravo splošnih služb glede sredstev za tranzicijo, želijo pa si obveščevalnih poročil, da se lahko pripravijo na vladanje.

Bidnu bo pri tem pomagala demokratska večina v predstavniškem domu kongresa, ki pa bo nekoliko manjša kot pred volitvami. Demokrati imajo za zdaj zagotovljenih najmanj 220 sedežev, za večino pa jih je bilo potrebnih 218.

Pred volitvami so jih imeli 232, republikanci 197, pet je bilo praznih, en pa je bil neodvisen. Republikanci imajo za zdaj v 435-članskem predstavniškem domu zagotovljene najmanj 203 sedeže, 12 pa jih še ni odločenih.

Bidnovo vladanje bo odvisno od tega, katera stranka bo 5. januarja osvojila drugi krog senatnih volitev v Georgii. Demokrati potrebujejo zmagi v obeh tekmah, republikancem je dovolj ena.