Turistični delavci se po koronski krizi bojijo še dolžniške: "To je najslabše leto v zgodovini"

Želijo nepovratno državno pomoč

4. 11. 2020, 17:40 | Aktualno | Vir: STA

                            Turistični delavci se po koronski krizi bojijo še dolžniške: "To je najslabše leto v zgodovini" (foto: Shutterstock) Shutterstock

Mnogi turistični ponudniki in gostinci se v koronski krizi ne soočajo le z izgubami, ampak ustvarjajo tudi negativen denarni tok. To pomeni, da bo koronski krizi, po kateri bo panoga le počasi okrevala, sledila še dolžniška, sta na spletnem dogodku opozorila Gregor Jamnik in Martin Jezeršek. Turizem zato poziva državo k nepovratni finančni pomoči.

Leto, ki ga je zaznamovala globalna pandemija covida-19, je za turizem katastrofalno. "Beležimo najslabše poslovno leto v zgodovini hotelirstva," je v spletnem pogovoru v organizaciji centra poslovne odličnosti ljubljanske ekonomske fakultete opozoril predsednik Združenja hotelirjev Slovenije in direktor ljubljanskega hotela Slon Gregor Jamnik.

"Izgube štejemo v milijonih. 200-sobni hotel v centru Ljubljane bo denimo letos ustvaril 1,3 milijona evrov čiste izgube in, kar je še bolj nevarno, pol milijona evrov negativnega denarnega toka," je posvaril Jamnik.

Negativni denarni tok je problematičen, ker zahteva dodatne vire denarja, sicer lahko podjetje pristane v stečaju. "Mestni hotelirji si izposojamo likvidnostna sredstva in se zadolžujemo na dolgi rok, izključno da bomo preživeli. Zelo strašljivo je pomisliti, kako dolgo bo kriza še trajala in kako jo bomo sploh preživeli. Ko se bo ta kriza zaključila, pa se bo začela dolžniška kriza," je opozoril.

Da je tudi pri večini gostincev letošnja bilanca katastrofalna, je dodal Martin Jezerške iz podjetja Jezeršek gostinstvo. "Tudi mi se precej ukvarjamo z denarnim tokom, razmišljamo, kako se prebiti do točke, ko se bo trend obrnil navzgor," je priznal.

Dodal je, da so sicer v Jezeršek gostinstvu zaenkrat uspeli zadržati ključne zaposlene, čeprav so se pogoji dela poslabšali - zaposleni so na čakanju, plače so nižje in podobno.

"Bo pa to težava okrevanja, dolžniška kriza bo gotovo nastala in za nekaj let ustavila razvoj in rast plač v turizmu. Delovni pogoji v turizmu se bodo v primerjavi z drugimi panogami poslabšali, panoga pa bo na račun tega manj konkurenčna za kakovostne kadre," je bil prepričan.

Tako Jamnik kot Jezeršek sta se strinjala, da se na področju prenosa dela storitev na splet sicer kaže potencial, a vendar v celoti to enostavno ni mogoče. Jamnik je zato poudaril, da si turistični delavci v okviru sveta za turizem pod okriljem gospodarskega ministrstva prizadevajo vlado prepričati, da panogi pomaga z neposredno finančno pomočjo.

Želijo nepovratno državno pomoč

V šestem protikoronskem zakonu želijo rešitev, s katero bi velikim podjetjem država lahko pokrila 70 odstotkov bodisi letošnjih stroškov v času prizadetosti, lanskoletnih prihodkov ali letošnje izgube. Pri malih podjetij bi pomoč lahko dosegla 90 odstotkov. Nepovratna državna pomoč, kot sta jo svojim podjetjem že zagotovili Nemčija in Avstrija, je v samem središču njihovih zahtev.

Ob tem pa je Jamnik izpostavil še nekatere druge v preteklosti že izražene želje, med katerimi je povrnitev nadomestila za čakanje na delo na 100 odstotkov, saj je delovanje panogi znova povsem prepovedano. Vztrajajo tudi pri oprostitvi plačila koncesij in povrnitev stroškov omrežnin v času zaprtja, pa denimo povrnitev plačil za nadomestila za uporabo avtorskih pravic, stroškov zavarovalnih premij za čas zaprtja ter oprostitev plačila DDV.

Jamnik sicer prihodnost za hotelirje vidi zlasti v nacionalnem in regionalnem turizmu. Medtem ko se bo prostočasni turizem po njegovi oceni v drugi polovici prihodnjega leta počasi začel pobirati, v kongresnem in poslovnem turizmu stvari nikoli več ne bodo enake, saj so se uporabniki že navadili na nove - spletne - rešitve, je prepričan. Tako bodo morali na eni strani hoteli krepiti ponudbo svojih digitalnih storitev, na drugi strani pa bodo morali preoblikovati velike konferenčne kapacitete. "Predlagam, da jih preoblikujemo kar v wellness centre," je dejal Jamnik.

Vodja letaliških storitev v Fraportu Slovenija Janez Krašnja medtem ne pristaja na tezo, da bo turizem v Sloveniji v prihodnjih letih zlasti regionalen. Za letalsko industrijo se končuje katastrofalno leto, je priznal, okrevanje na predkoronske številke pa bo trajalo vsaj do leta 2024. A letalski potnik bo tudi v prihodnje tisti, ki bo trošil največ.

Že ta hip je z ljubljanskega letališča v prodaji v prihodnjem poletnem voznem redu 17 destinacij, je izpostavil. "Ne omejujmo se na turizem po cesti," je pozval in spomnil, da Fraport Slovenija brez pavze nadaljuje gradnjo drugega potniškega terminala. "Upam, da je to dovolj močan dokaz, da verjamemo, da bodo letalske družbe spet in še v večji meri letele z ljubljanskega letališča," je dejal.

Se bo pa morala po oceni Krašnje tudi celotna potovalna industrija naučiti živeti z novim koronavirusom. Treba bo vzpostaviti nove procese, ki bodo zdravim osebam omogočali potovanje in ga obolelim preprečili. Tako bi v prihodnje lahko vsak letalski potnik tako kot varnostno kontrolo prestal še test na okužbo s covidom-19, je ponazoril.