Učitelji in vzgojitelji bi morali imeti prednost pri cepljenju proti Covidu-19, so prepričani pri UNICEF

15. 12. 2020, 12:55 | Aktualno

                            Učitelji in vzgojitelji bi morali imeti prednost pri cepljenju proti Covidu-19, so prepričani pri UNICEF (foto: UNICEF/Schverdfinger) UNICEF/Schverdfinger

UNICEF-ova izvršna direktorica Henrietta Fore je danes v posebni izjavi pozvala svetovne odločevalce, naj imajo učitelji in vzgojitelji prednost pri cepljenju proti novemu koronavirusu. Ob tem je poudarila, da šole niso glavni vir množičnih okužb in pozvala k čim prejšnji varni vrnitvi vseh učencev v šole ob upoštevanju zaščitnih ukrepov. Zaprtje šol ima negativne dolgoročne posledice za otroke po vsem svetu, tudi v Sloveniji.

V posebni izjavi je UNICEF-ova izvršna direktorica Henrietta Fore poudarila:

»Pandemija novega koronavirusa je močno ohromila izobraževanje otrok po vsem svetu. Cepljenje učiteljev je zato ključni korak k njegovi vrnitvi na pravo pot.

Na vrhuncu prvega vala konec aprila 2020 je zaprtje šol prekinilo izobraževanje skoraj 90 % učencev po vsem svetu. Navkljub vse več dokazom, da šole niso glavne pri prenosu okužb v skupnosti, pa v drugem valu ponovno spremljamo vnovična zaprtja šol v številnih državah. Te so bile 1. decembra zaprte za skoraj 20 % šolarjev po svetu oziroma za 320 milijonov otrok.

Znanstvene študije so pokazale, da je šola, če se uvede protokole o fizičnem distanciranju, pravzaprav varnejše okolje od zunanjega, kjer ni tovrstnih protokolov in nadzora. Poleg tega ni bilo zaznanih visokih stopenj prenosa okužb v šolah, saj je v večini primerov okužba v šole prišla s strani odraslih, kjer pa je največkrat prišlo le do posameznega prenosa naprej na učence.

Izračuni tudi kažejo, da manjkajoči meseci šolanja zmanjšujejo otrokove možnosti za dokončanje šole. UNICEF poziva, naj imajo učitelji in vzgojitelji prednost pri cepljenju proti Covidu-19, takoj za zdravstvenim osebjem in prebivalstvom z visokim tveganjem. To bo prispevalo k zaščiti učiteljev pred virusom, jim omogočilo poučevanje v razredih in šole ohranjalo odprte.

Medtem, ko se vlade odločajo o prednostnih skupinah pri cepljenju, so posledice prekinjenega ali ohromljenega izobraževanja uničujoče, zlasti za najbolj marginalizirane otroke. Dlje ko bodo šole ostale zaprte, večja je verjetnost, da se bodo razlike med otroki povečevale, milijoni otrok v državah v razvoju pa bi lahko povsem opustili šolanje.

Odločitev o odpiranju šol je v času naraščanja števila okužb izjemno zahtevna, saj temelji na težkih kompromisih. Toda odločitev, da naredimo vse, kar je v naši moči, da zaščitimo prihodnost naslednje generacije bi morala biti enostavna.«

Dosedanji podatki številnih raziskav iz 191 držav kažejo, da šole niso območja širše širitve okužbe in da tudi ni dosledne povezave med ponovnim odprtjem šol ter povečanim številom okužb s Covidom-19. Zato je ključnega pomena, da izobraževalne oblasti sprejmejo usklajena prizadevanja, kako ob varovanju zdravja strokovnega osebja, najbolje zagotoviti varno vrnitev v šolo za vse učence.

Negativni vplivi zaprtja šol se pri otrocih kažejo v težavah z duševnim zdravjem, fizičnim počutjem in debelostjo zaradi neaktivnosti, izpadom rednih zdravstvenih storitev oskrbe, nezadostnim ali neprimernim prehranjevanjem ter tveganji za zlorabe in naraščajočim nasiljem. Skriti vplivi pa vključujejo tudi zmanjšan zaposlitveni potencial, kot tudi povečanje stopnje tveganja revščine. Neenak dostop do digitalnih učnih virov in različna podpora staršev krepi razkorak ter neenakosti med mladimi. Obiskovanje šole je za otroke in njihov razvoj ključnega pomena. Dlje kot so šole zaprte, več otrok trpi zaradi obsežnih izgub pri učenju in pod težo dolgoročnih negativnih vplivov. Otroci iz družin, ki nudijo manj podpornega okolja, in tisti, ki so žrtve nasilja, zlorab in ustrahovanja, imajo bistveno slabše duševno zdravje. Spremenjene razmere so vplivale na povečanje trenj med odraslimi in v njihovem odnosu do otrok. Če so se otroci prej lahko umaknili v šolo in se zaupali prijateljem, so v času pandemije kar naenkrat postali ujetniki svojih domov, ki niso nujno varen prostor, in imajo tam le omejen dostop do pomoči in podpore, ki je ključna za dobro duševno počutje.
Slovenija

Upad gibalne sposobnosti in naraščanje debelosti otrok

Izrazito negativen vpliv vpeljave šolanja na daljavo in ustavitve številnih preventivnih ter športnih programov se kaže na področju telesne dejavnosti in gibalnih sposobnosti otrok. Telesna dejavnost otroke med drugim varuje pred tesnobo in motnjami razpoloženja, kot tudi vpliva na kognitivne sposobnosti ter učni uspeh.

SLOfit je septembra 2020 predstavil poročilo[2] o rezultatih svoje raziskave, ki potrjuje upad gibalne učinkovitosti in naraščanje debelosti otrok v Sloveniji po razglasitvi pandemije COVID-19. Ugotovitve kažejo na alarmantno stanje, saj je v času epidemije prišlo do največjega zmanjšanja deleža visoko gibalno učinkovitih otrok v zgodovini.

Ugotovili so:

  • Upad vseh gibalnih sposobnosti za več kot 13%, tako pri dečkih, kot pri deklicah. Najbolj sta upadli splošna vzdržljivost in koordinacija gibanja celotnega telesa, ki sta hkrati ključni gibalni sposobnosti, načrtno razvijani v šolah in pri vadbi v društvih. Ta upad se je zgodil po zgolj 2-mesečni prekinitvi tovrstnih športnih programov, pri otrocih, ki so bili izmerjeni po počitnicah, pa je presegel celo 15%. Pri tem je aerobna vzdržljivost upadla 9-krat bolj od povprečnega letnega upada v zadnjih 30. letih.
  • Upad gibalne učinkovitosti pri skoraj 75% otrok, pri čemer je trenutna gibalna učinkovitost otrok zdrsnila na najnižjo točko v zgodovini spremljave;
  • Delež podkožnega maščevja se je povečal pri skoraj 60% otrok;
  • Delež otrok z debelostjo se je povečal za več kot 24%, pri fantih, izmerjenih v jesenskem času pa celo za več kot 30%.
  • SLOfit opozarja tudi, da sta vzdržljivosti in gibalna učinkovitost dokazano povezani z učno uspešnostjo otrok. Ob dolgoročnem zaprtju šol lahko poleg povečane debelosti in zmanjšane gibalne učinkovitosti ter vzdržljivosti otrok, pričakujemo tudi padec učnih uspešnosti že samo zaradi neizpodbitne povezave teh dveh elementov.
Slabšanje duševnega zdravja

Opozarjamo na slabšanje duševnega zdravja otrok in mladih po svetu in tudi v Sloveniji.

Omejevalni ukrepi v času pandemije koronavirusa so stiske izjemno poglobili, zaradi omejenega dostopa do nujno potrebnih storitev pa stanje na področju duševnega zdravja mladih močno poslabšali. Približno 70 % storitev za otroke in mladostnike na področju duševnega zdravja poteka v zmanjšanem obsegu.

Duševno zdravje mladih pa je pomemben napovednik zdravja odraslih, saj se kar polovica vseh duševnih težav začne pred 15. letom starosti, 75% vseh duševnih motenj se razvije do 25. leta starosti, zato so otroci in mladi v trenutnih razmerah še posebej ogroženi, vendar je večina primerov neopaženih in nezdravljenih.

Otroci in mladi so zaradi zaprtja šol prikrajšani za medsebojno podporo s strani vrstnikov in nekaterih pomembnih trenutkov v  življenju, kot so odpovedani dogodki, preloženi izpiti ipd. Mladi se počutijo negotove glede prihodnjih korakov, ki so lahko povezani z njihovimi akademskimi dosežki.

Počutijo se, da ne nadzorujejo več svoje prihodnosti, kar povečuje stiske in občutek zaskrbljenosti. Zato je potrebno okrepiti vlaganja v storitve za izboljšanje duševnega zdravja, pri čemer izpostavljamo, da je potrebno  ukrepati zdaj in vsem otrokom, mladostnikom in družinam zagotoviti (pravočasen) dostop do ustreznih storitev za spodbujanje njihovega dolgoročnega duševnega zdravja ter psihosocialne blaginje.

Porast nasilja

V času zaprtja šol je bila beležena zaskrbljujoče nizka statistika prijav nasilja, še posebej ko gre za skupino otrok. Po ukinitvi omejevalnih ukrepov pa je število prijav skokovito naraslo. Največji izziv je in ostaja detekcija nasilja, zato je povezovanje z učitelji izjemnega pomena. Učitelje je potrebno spodbujati, da ohranjajo stik z otroki in jih seznaniti z načini za prepoznavanje ogroženosti otrok, kar bi okrepilo prijavljanje in napotitev otrok, ki imajo posebne potrebe po zaščiti. Treba je zagotoviti, da imajo učitelji primerno znanje, povezano z zmanjševanjem tveganja spolno pogojenega nasilja in zlorabe otroka ter prakso varne napotitve.

Organizacije, ki delujemo na področju preprečevanja nasilja beležimo tudi izčrpanost staršev, še posebej v družinah, kjer je prisotno nasilje, saj žrtve z namenom razbremenjevanja povzročiteljev nase prevzemajo dodatno breme – zato je nujno potrebno razbremenjevati, umirjati napete družinske odnose in ponuditi programe pomoči družini. Odprtje šol tako tudi pri razbremenjevanju napetih družinskih odnosov, ki vodijo v visoko tvegane dogodke, igra izjemno pomembno vlogo.