Ursula von der Leyen na pogovor z direktorji farmacevtskih podjetij

Dobava cepiva EU

31. 1. 2021, 07:33 | Aktualno | Vir: STA

                            Ursula von der Leyen na pogovor z direktorji farmacevtskih podjetij (foto: profimedia) profimedia

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se bo danes na virtualnem srečanju sestala z izvršnimi direktorji farmacevtskih podjetij, s katerimi je Evropska unija sklenila pogodbe o dobavi cepiv proti covidu-19. Srečanje bo potekalo v luči zamud pri dobavi cepiv in cepljenju.

EU je pogodbe o nakupu cepiva sklenila s šestimi dobavitelji. To so Pfizer in BioNTech, Moderna, AstraZeneca, Sanofi-GSK, Janssen Pharmaceutica, ki je del ameriške skupine Johnson & Johnson, in CureVac. Skupaj je naročila 2,3 milijarde odmerkov cepiva.

Kot so v petek navedli na komisiji, je namen srečanja von der Leynove z izvršnimi direktorji teh podjetij ugotoviti, kako združiti napore javnega in zasebnega sektorja, da bi se izognili zamudam pri cepljenju proti covidu-19 v Evropski uniji. Preučiti želijo tudi, kako bi se lahko skupaj pripravili na nove različice novega koronavirusa in morebitne bodoče pandemije.

Srečanje bo potekalo ob koncu tedna, ki so ga zaznamovale napetosti med EU in podjetjem AstraZeneca zaradi napovedanih zamud pri dobavi cepiva članicam unije.

EU je pogojno dovoljenje za promet s tem cepivom izdala v petek. Pred tem je odobrila še Modernino in Pfizerjevo cepivo. Nekaj zamud je bilo tudi pri dobavi slednjega, a so motnje v proizvodnji že odpravili. Nekaj držav je v zadnjih dneh prav tako poročalo, da bodo prejele tudi manj odmerkov Moderninega cepiva, kot je bilo napovedano.

Evropska komisija je v odziv na težave z dobavo cepiv vzpostavila mehanizem za preglednost pri njihovem izvozu. Namen tega mehanizma je zagotoviti spoštovanje pogodb.

Doslej je Ema za uporabo v EU odobrila dve cepivi - decembra lani cepivo Pfizerja in BioNTecha ter januarja cepivo Moderne. Tako kot pri cepivu AstraZenece gre pri obeh za pogojno dovoljenje, ki omogoča zgodnji dostop do zdravil v kriznih razmerah, na podlagi manj celovitih podatkov, kot se jih običajno zahteva.