Utrujeni in zaspani poklicni vozniki so resen problem, tudi v Sloveniji

2. 8. 2021, 07:33 | Aktualno | Vir: STA

                            Utrujeni in zaspani poklicni vozniki so resen problem, tudi v Sloveniji (foto: profimedia) profimedia

Resnost težave, ki jo predstavlja utrujenost voznikov, je podcenjena, dokler se ne zgodi tragedija, so ob nedavni nesreči avtobusa na Hrvaškem za STA opozorili v Sindikatu delavcev prometa in zvez. Vozniki imajo nereden ritem spanja in dela, pestita jih prisilna drža in gost promet, posebej v tovornem prometu pa vlada pravi kaos, so izpostavili.

Evropska transportna federacija (ETF) je letos zaključila obsežno raziskavo med 2800 evropskimi poklicnimi vozniki, pri tem pa ugotovila, da delajo v slabih delovnih razmerah, je za STA povedala generalna sekretarka v sindikatu Saška Kiara Kumer.

Glede na raziskavo je kot kritične omenila neustrezen spanec in utrujenost, ki da sta neločljivo povezana z negotovimi delovnimi razmerami in slabo organizacijo dela v cestnem prometu. Poklicni vozniki so tako po njenih besedah pogosto le nekaj ur vnaprej obveščeni o svoji naslednji nalogi in tako je tudi pri nas. "Neredni urniki terjajo svoj davek, sploh v povezavi s človeško biološko uro," je navedla.

Iz raziskave ETF je razvidno, da 86 odstotkov voznikov avtobusov poroča o nizu dolgih delovnih dni brez prostih dni in splošni izčrpanosti. Premalo časa za spanje jih ima 85 odstotkov, eno odstotno točko manj jih je v slabi telesni kondiciji. Da imajo slabo kakovost spanca in prekinitve spanca, jih prav tako odgovarja 84 odstotkov. 78 odstotkov jih mučijo ekstremne temperature.

Nič bolje se ne godi voznikom tovornjakov. 83 odstotkov vprašanih jih poroča o pomanjkanju počivališč, prav toliko o slabi kakovosti spanja. 82 odstotkov jih pravi, da je njihovo zdravstveno stanje slabo in da so v slabi kondiciji. 81 odstotkov se jih počuti stalno izčrpane, 80 odstotkov jih ima premalo časa za spanje, enak odstotek jih poroča o dolgih delovnikih brez prostih dni. Pritisk dela je zaznalo 79 odstotkov vprašanih.

Slovenski vozniki pogosto brez dostopa do zdravnika

Kot je razkrila Kumerjeva, so podobno raziskavo med 239 slovenskimi vozniki izvedli tudi v njihovem sindikatu, ki sicer sodi pod okrilje Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Izkazalo se je, da jih ima veliko zdravstvene težave, čeprav se to ne odraža v bolniških odsotnostih.

"Vozniki v mednarodnem prometu namreč tudi več kot 20 dni na mesec preživijo stran od doma, kar pomeni, da nimajo dostopa do osebnega zdravnika, da si ne uredijo bolniške odsotnosti, temveč večino bolezni preživijo kar v kabinah. Celo zob si kakšen izruva kar sam," je opozorila sogovornica.

Poglavitne težave voznikov so po njenih besedah nereden ritem spanja in dela, prisilna drža in gostejši promet, ki je pomemben faktor stresa. Vozniki avtobusov večinoma spijo v hotelih, vozniki tovornjakov pa v kabinah, čeprav jim je delodajalec dolžan zagotoviti počitek v prenočišču.

Vozniki si, tako sindikalistka, v boju zoper utrujenost skušajo pomagati na različne načine, s kavo, skuhano tudi v kokakoli, energetskimi pijačami, odpiranjem oken, navijanjem glasne glasbe, "a vse to je premalo, da ne rečemo tudi škodljivo za zdravje, resnost težave pa je podcenjena, dokler se ne zgodi tragedija", je dejala.

Poleg tega se tudi slovenski vozniki spopadajo s temperaturnimi težavami. Glede na raziskavo jih namreč dobra polovica nima klime, ki bi delovala tudi pri ugasnjenem vozilu. "Pa poskusite zaspati ob enih popoldne, ko tahograf pravi, da je čas za počitek, ko je zunaj 30 stopinj Celzija, klima ne deluje, hkrati pa moraš biti previden, da ti ne razrežejo cerade in te okradejo ali da se v tovornjak ne skrijejo migranti," je izzive popisala Kumerjeva.

Kljub prepovedi plačevanje po prevoženih kilometrih

Zelo je kritična, ker je večina slovenskih prevoznikov kljub uredbi, ki določa odmore, počitke in način uporabe tahografa ter izrecno prepoveduje plačilo na kilometer, še vedno navajena, da voznike plačuje prav na ta način in v delovni čas ne šteje drugega dela, kot je čiščenje, nakladanje, razkladanje, čakanje na mejah ... "S tem stimulirajo voznike tovornjakov, da čim hitreje in čim bolj brez ustavljanja prevozijo kar največ kilometrov," je dejala in podčrtala veliko nevarnost takega početja.

V avtobusnem prevozništvu so delovniki po njenih besedah sicer še vedno predolgi in plače prenizke, a to dejavnost ščiti kolektivna pogodba, zaradi česar je težav veliko manj kot v tovornem prometu, kjer kolektivne pogodbe ni. Tu zato vlada kaos, je prepričana. Oškodovani so država in delavci, posebej iz tujih držav, "ki imajo nizko zavedanje lastnih pravic". Novih voznikov zaradi slabih razmer ni, delodajalci pa še naprej izvajajo socialni dumping. "Napačna, nezdrava, predvsem pa nespametna pot, ki vodi v še več neljubih dogodkov in v kolaps panoge," je posvarila.

Pri Slavonskem Brodu na vzhodu Hrvaške je pred dnevi prišlo do hude nesreče avtobusa, v kateri je umrlo deset ljudi, še 45 je bilo poškodovanih. Hrvaško tožilstvo je ocenilo, da je bil 52-letni voznik avtobusa, ki je nesrečo povzročil, utrujen in nesposoben za varno upravljanje z vozilom, sodišče v Slavonskem Brodu pa mu je določilo mesec dni pripora.

"Tragedij je bilo že veliko. Tudi na naših cestah se dogajajo nesreče s tovornjaki, ko voznik bodisi zaspi bodisi doživi srčni zastoj, na koncu pa je vsega kriv sam, ker je neposredni povzročitelj nesreče," je žalosten dogodek komentirala Kumerjeva.