V 30 letih se je temperatura zraka v državi povzpela za okoli 1,7 stopinje Celzija

14. 6. 2021, 10:27 | Aktualno | Vir: STA

                            V 30 letih se je temperatura zraka v državi povzpela za okoli 1,7 stopinje Celzija (foto: Profimedia) Profimedia

V 30 letih, odkar je Slovenija samostojna, se je temperatura zraka v državi povzpela za okoli 1,7 stopinje Celzija. Najtoplejše merilno mesto v Sloveniji je bilo v zadnjih 30 letih Koper - Markovec, najhladnejše pa tisto na Kredarica.

Linearni trend temperature zraka v Sloveniji v obdobju 1991-2020 znaša okoli 0,56 stopinje Celzija na desetletje, kar pomeni, da se je temperatura v zadnjih 30 letih dvignila okoli 1,7 stopinje Celzija.

Kot je povedal meteorolog Gregor Vertačnik iz Agencije RS za okolje, je bilo najmanj sončnih ur pri nas v omenjenem obdobju leta 2014, in sicer 2128 ur, največ pa leta 2011, ko je bilo sončno 2730 ur.

Najtoplejše merilno mesto v Sloveniji je bilo v zadnjih 30 letih Koper Markovec s povprečno temperaturo 15 stopinj Celzija, najhladnejša pa Kredarica z minus 0,7 stopinje Celzija.

Najvišje merilno mesto prednjači tudi po padavinah. "Če med deževne (padavinske) dneve štejemo tiste, ko je padlo vsaj en milimeter padavin, potem je na vrhu lestvice Kredarica s povprečno 141 takšnimi dnevi na leto," je pojasnil Vertačnik.

V zadnjih 30 letih se je po njegovih besedah najbolj zvišala povprečna temperatura zraka poleti in pozimi, in sicer za okoli dve stopinji Celzija. Spomladi in jeseni pa temperaturni dvig znaša okoli 1,5 stopinje Celzija. Temperaturni dvig se odraža v večjem številu vročih dni poleti in vse manj mraza pozimi, kar pomeni manjše število dni s temperaturo pod nič stopinj Celzija.

Sprememb v višini padavin, razen pozimi, ne opažajo

V prvem delu 30-letnega obdobja so prevladovale dokaj suhe zime, zadnjih 15 let pa je bolj namočenih, zlasti zima 2013/14 z žledom in poplavami. V omenjenem obdobju se je trajanje sončnega obsevanja pozimi zmanjšalo za nekaj odstotkov oz. je v zadnjem času več zim s podpovprečno osončenostjo, jeseni ni opaznih sprememb, medtem ko so pomladi in poletja nekoliko bolj sončna, je še dejal Vertačnik.

Meteorologi pa opozarjajo na ekstremne vremenske pojave, kot so poplave, suše in vročinski valovi. Slednjih je vse več in so daljši. Če je bila poletna temperatura nad 35 stopinj Celzija še pred desetletji redka, jih zdaj zabeležimo že vsako leto.

Na drugi strani pa nimamo več izrazitega mraza, kar je v mestih sicer posledica tudi mestnih toplotnih tokov. V Ljubljani so v preteklosti beležili tudi temperature 20 stopinj pod lediščem, od leta 1985 tako nizkih temperatur v prestolnici ni bilo.

Tudi pri snežni odeji beležijo negativen trend, saj je iz leta v leto v povprečju manj snega. Zmanjšuje se tako količina novozapadlega snega kot višina snežne odeje. Novozapadlega snega je vsako desetletje manj od 10 do 15 odstotkov, višina snežne odeje pa se zmanjšuje od 15 do 20 odstotkov na desetletje.

Tudi dežnih padavin je ponekod manj. Na zahodu države je ta trend najbolj opazen, tam se količina zmanjšuje za okoli pet odstotkov na desetletje. Na drugi strani pa so deli Slovenije, kjer se kaže tudi obraten trend, ko količina dežnih padavin tudi raste.