V EU želijo do poletja cepiti najmanj 70 odstotkov odraslih

19. 1. 2021, 19:18 | Aktualno | Vir: STA

                            V EU želijo do poletja cepiti najmanj 70 odstotkov odraslih (foto: Tamino Petelinšek/STA/Ukom) Tamino Petelinšek/STA/Ukom

Evropska komisija je v novem svežnju predlogov v boju proti pandemiji novega koronavirusa, ki so osredotočeni na pospešitev cepljenja, danes članice EU pozvala, naj do poletja cepijo najmanj 70 odstotkov odraslih. Obenem pri komisiji obljubljajo tudi več informacij o pogodbah o nakupu cepiv proti covidu-19.

Glede na predloge Evropske komisije, o katerih bodo razpravljali voditelji v četrtek, naj bi države članice do marca cepile najmanj 80 odstotkov starejših od 80 let ter zdravstvenih in socialnih delavcev.

Evropska komisija je članice pozvala tudi k nadgradnji strategij za testiranje, upoštevajoč nove seve virusa. Članice naj nujno okrepijo genomsko sekvenciranje, tako da bodo analizirale najmanj pet odstotkov ali raje deset odstotkov pozitivnih testov na covid-19. Sedaj je ta delež pod enim odstotkom, kar ni dovolj za prepoznavanje razvoja sevov virusa ali pojava novih mutacij, poudarjajo v komisiji.

Ravno v ponedeljek so prisotnost britanskega seva novega koronavirusa potrdili še na Češkem. Minister za zdravje Jan Blatny je povedal, da se zdi, da ta sev vsebuje deset odstotkov vseh vzorcev, ki jih analizirajo.

Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je danes na razpravi v Evropskem parlamentu ocenila, da smo z novimi različicami novega koronavirusa še daleč od zmage nad to pandemijo.

Evropskim poslancem je sicer obljubila še več informacij o pogodbah o nakupu cepiv proti covidu-19, ki jih je komisija sklenila s farmacevtskimi podjetji. "Vaš poziv k transparentnosti sem slišala jasno in glasno," je povedala Kiriakidesova.

K več transparentnosti so v razpravi pozvali tudi evroposlanci

Med njimi evropska poslanka iz Slovenije Irena Joveva (Renew/LMŠ). Za okrepitev zaupanja v cepivo se je zavzela tud evroposlanka Romana Tomc (EPP/SDS). Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) pa je izrazila zadržke glede uvedbe potrdila o cepljenju.

Države v Evropski uniji in drugod medtem še vedno skušajo omejiti širjenje novega koronavirusa ali si prizadevajo okrepiti kampanjo cepljenja proti covidu-19.

V Nemčiji so se tako dogovorili o podaljšanju protikoronskih ukrepov. Nemška kanclerka Angela Merkel se je z ministrskimi predsedniki nemških zveznih dežel dogovorila, da se podaljšajo najmanj do 14. februarja. Poleg tega bi naj bi še zaostrili pravila glede nošenja zaščitnih mask v javnem prevozu in trgovinah ter okrepili pritisk na delodajalce, da zaposlenim omogočijo delo od doma.

V Srbiji so medtem začeli množično cepljenje s cepivom kitajskega podjetja Sinopharm, enim od treh, ki so jih doslej odobrili v državi. V Izraelu pa so v ponedeljek cepili rekordnih 186.000 ljudi. Skupno je prvi odmerek v državi dobili 2,2 milijona ljudi, drugega pa 422.000.

Nadaljuje se tudi razvoj drugih cepiv proti covidu-19. Iz Rusije je odjeknila vest, da je EpiVacCorona, drugo rusko cepivo proti covidu-19, 100-odstotno učinkovito, je sporočil ruski regulator Rospotrebnadzor na podlagi rezultatov prvih dveh faz kliničnih testiranj. Cepivo EpiVacCorona je razvil ruski državni raziskovalni center Vector, oktobra lani je dobilo dovoljenje za registracijo. Predvidoma februarja bi lahko začeli njegovo množično proizvodnjo.

V zadnjih dneh porast okužb s koronavirusom beležijo na Kitajskem

Kjer v predmestju mesta Shijiazhuang na severu države gradijo velik center za karanteno za več kot 4000 ljudi, ki so bili v tesnih stikih z okuženimi s koronavirusom. Zaradi več manjših lokalnih izbruhov sicer veljajo strogi karantenski ukrep, oblasti so uvedle tudi množično testiranje.

Pandemija covida-19 vpliva tudi na širše družbene vidike. Tako so na primer na Japonskem opazili porast stopnje samomorov v drugem valu epidemije. Teh je več predvsem med ženskami in otroki, potem ko je med prvim valom stopnja samomorov upadla, kaže študija hongkonške univerze znanosti in tehnologije ter tokijskega metropolitanskega instituta za gerontologijo.

Avtorji študije, ki je objavljena v reviji Nature Human Behaviour, izpostavljajo, da tokratna pandemija nesorazmerno vpliva na psihično zdravje otrok, najstnikov in žensk, še posebej gospodinj. V drugem valu je stopnja samomorov med ženskami narasla za 37 odstotkov, med otroki in najstniki pa za kar 49 odstotkov.

Pripravila Sara Erjavec Tekavec