V Evropi bi v letu 2019 čistejši zrak rešil najmanj 178 tisoč življenj

Analiza EEA

22. 11. 2021, 08:00 | Aktualno | Vir: STA

                            V Evropi bi v letu 2019 čistejši zrak rešil najmanj 178 tisoč življenj (foto: profimedia) profimedia

Onesnaženost zraka je bila v Evropi tudi leta 2019 pogost razlog za prezgodnje smrti in bolezni, kaže analiza Evropske agencije za okolje (EEA). Ta razkriva, da je leta 2019 zaradi izpostavljenosti drobnim delcem PM 2,5 umrlo 307.000 ljudi, med katerimi bi jih 178.000 lahko preživelo, če bi države upoštevale zadnje smernice glede čistejšega zraka.

Po zadnjih priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je namreč meja za kakovosten zrak glede koncentracije drobnih delcev PM 2,5 postavljena pri petih mikrogramih na kubični meter.

V raziskavo Evropske agencije za okolje je bilo vključenih 41 držav, 27 članic Evropske unije in še druge države evropske celine.

Kot so med tednom sporočili z EEA, so na zdravje prebivalcev EU vplivali trije veliki onesnaževalci - drobni delci, dušikov dioksid in prizemni ozon. Največ smrti, 307.000, so povzročili drobni delci, medtem ko je do 40.400 prezgodnjih smrti posledica kronične izpostavljenosti dušikovemu dioksidu, do 16.800 prezgodnjih smrti pa izpostavljenosti prizemnemu ozonu. Kot so pojasnili raziskovalci, se zaradi različnih korelacij med temi tremi onesnaževalci smrti ne da združiti v eno številko.

EEA je v poročilu predstavila tudi prednosti, ki jih prinaša izboljšanje kakovosti zraka glede na nove smernice WHO. Raziskava pa kaže tudi napredek pri načrtu EU za doseganje ničelne onesnaženosti zraka. Ta predvideva, da bi se do leta 2030 prezgodnje smrti zaradi izpostavljenosti drobnim delcem zmanjšale za več kot 55 odstotkov. Podatki raziskave namreč kažejo, da je EU trenutno na dobri poti za dosego tega cilja, saj se je število teh smrti med letoma 2005 in 2019 zmanjšalo za približno tretjino.

Kakovost zraka se je v Evropi leta 2019 glede na leto 2018 izboljšala, kar se je pokazalo tudi v manj negativnih vplivih na zdravje. Zmanjšanje onesnaženosti je posledica dolgoročnega trenda, za katerega so poskrbele usmeritve k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in čistejšemu zraku, pravijo pri EEA.

"Dihati čist zrak bi morala biti osnovna človekova pravica. To je nujen pogoj za zdrave in produktivne družbe. Čeprav se je kakovost zraka v naši regiji v zadnjih letih izboljšala, pa nas še vedno čaka dolga pot, da bomo dosegli stopnje iz novih priporočil WHO," je dejal regionalni direktor WHO za Evropo Hans Henri P. Kluge.

Onesnaženost zraka je glavni razlog prezgodnjih smrti in bolezni ter predstavlja največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi. Srčna obolenja in kapi so najpogostejši razlogi prezgodnjih smrti, ki jih povzroči onesnaženost zraka, temu pa sledijo pljučne bolezni in rak pljuč.

Kot je EEA objavila septembra, je onesnaženost zraka v večini članic EU še vedno prevelika. Po podatkih WHO po svetu letno zaradi onesnaženega zraka umre sedem milijonov ljudi.