V Evropi priprave na vnovični zagon turizma, v Južni Ameriki žarišče koronavirusa

25. 5. 2020, 08:32 | Aktualno | Vir: STA
V Evropi priprave na vnovični zagon turizma, v Južni Ameriki žarišče koronavirusa (foto: profimedia) profimedia

V Evropi, kjer se pandemija covida-19 umirja, se postopno že pripravljajo na odprtje meja in vnovični zagon turizma. Italijani so se ta konec tedna po odpravi karantene znova lahko podali na plaže. Onkraj Atlantika razmere ostajajo zaostrene. Brazilija je postala druga na svetu po številu okužb, medtem ko se v ZDA približujejo 100.000 mrtvim.
 

Evropske države, zlasti sredozemske, se v luči izboljšanja razmer po epidemiji novega koronavirusa pripravljajo na vnovični zagon turistične panoge, med drugim tudi s postopnim odpiranjem meja.

V Italiji se je že začela kopalna sezona. Od sobote so ob upoštevanju pravil razdalje in nošenja zaščitnih mask odprte plaže v deželi Emilija-Romanja ter v Toskani in Kampanji. Prvi konec tedna po odpravi karantene so Italijani množično drli na plaže in se družili v lokalih.

Italijanski minister za zdravje Roberto Speranza je pozdravil upadanje števila okužb z novim koronavirusom v državi. Število okužb kaže, da se je Italija dobro odzvala na prvo sproščanje ukrepov za zajezitev virusa v začetku maja. Število aktivno okuženih je padlo pod mejo 60.000 na 57.752, upada pa tudi število smrti zaradi covida-19.

Na vnovični zagon turizma se pripravljajo tudi v Grčiji, kjer bo med drugim znova stekel trajektni promet. Od danes bodo lahko s celine na otoke v Egejskem in Jonskem morju znova potovali vsi, ki niso v karanteni. Ciper pa je objavil seznam 19 držav, katerih državljani bodo lahko od 9. junija pripotovali v državo. Na njem je tudi Slovenija.

V Španiji ostajajo previdni. Premier Pedro Sanchez je v soboto sporočil, da bodo lahko tuji turisti v Španijo znova prišli julija pod posebnimi varnostnimi pogoji. V državi, ki je z več kot 235.000 primeri okužb z novim koronavirusom in skoraj 29.000 mrtvimi zaradi covida-19 ena najhuje prizadetih na svetu, so zaradi ostrih ukrepov v več mestih v soboto potekali množični protesti, na katerih so zahtevali Sanchezov odstop.

V Španiji je sicer od 15. maja v veljavi 14-dnevna karantena za vse prihode iz tujine. Francija se je v odgovor na ta ukrep odločila uvesti obvezno 14-dnevno karanteno za potnike iz te države kot tudi iz Velike Britanije in drugih evropskih držav s podobnim ukrepom.

V EU se medtem nadaljuje razprava o financiranju ukrepov za ponovno oživitev gospodarstva unije. Po tistem, ko sta Francija in Nemčija v začetku tedna predstavili predlog o vzpostavitvi posebnega, 500 milijard evrov vrednega sklada za financiranje okrevanja evropskega gospodarstva po pandemiji covida-19, je v soboto svoj predlog predstavila tudi četverica t. i. varčnih članic unije.

Avstrija, Švedska, Danska in Nizozemska so se zavzele za enkraten izredni sklad za okrepitev gospodarstva. Pomoč bi omejile na dve leti, državam, ki bi bile deležne te pomoči, pa jih ne bi bilo treba vračati, ampak bi jih postopoma vračali skozi skupni evropski proračun.

Onkraj Atlantika pa se medtem spopadajo z naraščanjem števila okužb z novim koronavirusom. Zlasti zaostrene so razmere v Južni Ameriki, ki je postala novo žarišče pandemije novega koronavirusa. Alarmantno je stanje v Braziliji, je opozorila Svetovna zdravstvena organizacija. Brazilija je s 374.398 primeri na drugem mestu po številu okužb v svetu, kažejo podatki ameriške univerze Johnsa Hopkinsa. Umrlo je 22.013 ljudi.

Ta država je po številu potrjenih okužb prehitela Rusijo in zaostaja samo že za ZDA, kjer so potrdili že več kot 1,6 milijona primerov okužbe. Število mrtvih se bliža številki 100.000 in znaša 97.087. V najbolj prizadeti ameriški zvezni državi New York se razmere sicer počasi umirjajo. V soboto so zabeležili 84 novih smrti zaradi covida-19, kar je najmanj v enem dnevu od konca marca. To je po mnenju guvernerja Andrewa Cuoma znak, da so dosegli resnični napredek pri zajezitvi širjenja epidemije.

V Rusiji so včeraj zabeležili rekordno število smrti. Od sobote je po navedbah oblasti umrlo 153 pacientov, ki so zboleli za covidom-19, skupno 3541. Z novim koronavirusom se je doslej okužilo več kot 344.481 ljudi, ozdravelo pa jih je 113.000.

Kitajska pa je v soboto sporočila, da prvič, odkar od januarja objavljajo podatke o okužbah z novim koronavirusom, niso zabeležili nobene nove okužbe. Novico so sporočili le dan po začetku letnega zasedanja kitajskega ljudskega kongresa, na katerem so opozorili, da se država zaradi pandemije covida-19 sooča z velikimi gospodarskimi izzivi.

Peking se še vedno tudi otepa očitkov na račun odgovornosti glede širjenja novega koronavirusa. Kitajski zunanji minister Wang Yi je tako dejal, da je Kitajska pripravljena sodelovati v mednarodnih prizadevanjih za ugotovitev izvora novega koronavirusa, a bo sodelovanje moralo potekati brez vsakršnega političnega vmešavanja, pri čemer se je obregnil predvsem ob ZDA.

Wang Yanyi, direktorica inštituta za virologijo v kitajskem mestu Wuhan, ki naj bi bil tudi odgovoren za pandemijo novega koronavirusa, pa je izjavila, da so trditve, ki jih spodbuja ameriški predsednik Donald Trump, da virus sars-cov-2 izvira iz tega inštituta, popolna izmišljotina.

Nekaj upanja medtem vzbuja novica, da so kitajski raziskovalci razvili cepivo proti novemu koronavirusu. Testi cepiva Ad5-nCoV kažejo, da se človeški imunski sistem odziva na cepljenje. Cepivo je varno in ima le malo stranskih učinkov, so v reviji The Lancet zapisali raziskovalci. Cepivo je še v fazi testiranja, a Kitajci so doslej prvi, ki jim je uspel premik.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri