V Houstonu bodo danes pokopali Georgea Floyda

Upanje na spremembe

9. 6. 2020, 07:43 | Aktualno

                            V Houstonu bodo danes pokopali Georgea Floyda (foto: Xsinhua/STA) Xsinhua/STA

V teksaškem Houstonu bo danes pogreb 46-letnega Georgea Floyda, ki je umrl 25. maja v Minneapolisu, ko mu je policist med aretacijo klečal na vratu skoraj devet minut, dokler ni izdihnil. Smrt je povzročila proteste in nemire po vseh ZDA ter pozive k reformam.

Po uvodni eksplozivnosti, ki jo je zaznamovalo tudi ropanje in razbijanje dela protestnikov, ki so v Minneapolisu celo zažgali policijsko postajo, so konec tedna protesti potekali skoraj povsem mirno, mestne oblasti so ukinile policijske ure, guvernerji pa so umaknili nacionalno gardo.

Floydovo truplo je najprej potovalo iz Minnesote v Severno Karolino, kjer je bil rojen, od tam pa konec tedna v Teksas, kjer je preživel večji del svojega življenja. Krsto je v ponedeljek pred današnjim pogrebom pozdravilo več kot tisoč ljudi, ki so izražali upanje, da bo smrt morda prinesla nekaj dobrega, to je resnično reformo kazensko-pravnega sistema v ZDA, predvsem pa reforme policijskih postopkov in odpravo sistemskega rasizma.

Zahteve po spremembah

V Houstonu se je z družino pokojnega srečal demokratski predsedniški kandidat Joe Biden. Novinarjev niso spustili zraven, odvetnik družine Benjamin Crump pa je tvitnil, da je Biden poslušal in delil bolečino ob izgubi družinskega člana. Sam je tragično izgubil prvo ženo in hčerko, kasneje pa še sina.

Biden je kasneje v pogovoru za televizijo CBS dejal, da mu je 6-letna Floydova hči Gianna dejala, da bo oče spremenil svet in sam se je s tem strinjal. Kongresni demokrati so v Washingtonu razvili velik predlog reform, ki med drugim zahteva prepoved prijemov davljenja, uvedbo kamer na telesih policistih, omejitev uporabe smrtonosne sile in olajšanje neodvisnih preiskav policistov.

Zahtevajo tudi možnost civilnih tožb policistov, da za grehe posameznikov več ne bo plačevala celotna skupnost, ampak predvsem krivec. Prav tako zahtevajo prepoved linčanja, rasnega profiliranja, omejitev transferjev vojaške opreme policijam in ustanovitev nacionalnega registra policijskih zlorab, da se bo vedelo, kdo rad pretepa in ali ima težave z drugimi rasami.

Protestniki so začeli s pobudo odvzemanja sredstev policijam, kar je predsedniku ZDA Donaldu Trumpu in republikancem dalo novo politično orožje proti demokratom. Kongresni demokrati so zato poudarjali, da nihče ne namerava ukinjati policij ali jim jemati sredstva, ampak želijo le postaviti nove standarde in izboljšati nadzor.

"Potrebo po varnih skupnostih smo doslej enačili s povečanjem policijske prisotnosti na ulicah. Pravi način za varne in zdrave skupnosti pa je vlaganje v te iste skupnosti," je dejala demokratska senatorka Kamala Harris, ki so se ji kot temnopolti nekdanji tožilki sedaj povečale možnosti, da bo izbrana za Bidnovo podpredsedniško kandidatko.

Trump že pospešeno tvita, da želijo demokrati ukinjati policije. Njegova tiskovna predstavnica Kayleigh McEnany je dejala, da je zgrožen nad prizadevanji za odvzem sredstev policiji. "Demokrati so znoreli. Zakon in red, ne pa jemanje sredstev ali ukinjanje policije," je tvital Trump.

"Kot je že mesece jasno iz njegovega predloga o kazenskem pravu, podpredsednik Biden ne podpira jemanja sredstev policiji. Podpira nujne reforme vključno s povečanjem sredstev za javne šole, poletne programe, zdravljenje duševnih bolezni in zlorabe mamil ter financiranje policij posebej, da se lahko policisti osredotočijo na svoje delo. V svojem načrtu predvideva dodatno porabo 300 milijonov dolarjev za izboljšanje odnosov med policisti in lokalnim prebivalstvom," je sporočil tiskovni predstavnik Bidnove kampanje Andrew Bates.

Sodišče v Minneapolisu je medtem v ponedeljek za policista Dereka Chauvina, ki je obtožen Floydovega umora določilo varščino pri 1,25 milijona dolarjev brez pogojev in milijona dolarjev s pogoji, kot je prepoved opravljanja policijskega dela, predajo orožja in prepoved stikov s Floydovo družino. Chauvin, ki v ponedeljek še ni plačal varščine, se je s pogoji strinjal.

Sodelovanja pri umoru so obtoženi tudi njegovi trije nekdanji policijski kolegi, ki ga niso ustavili pri klečanju na Floydu, kljub prisotnosti prič in kamere. Že to dejstvo je dovolj zgovorno glede tega, kako varne se pred odgovornostjo za prekoračitev pooblastil počutijo ameriški policisti in kakšna kultura vlada med njimi, da trije kolegi niso niti poskusili posredovati, čeprav so se zavedali, da to kar dela Chauvin, ni prav.

Po smrti neoboroženega osumljenca Michaela Browna v Fergusonu v Missouriju leta 2014 je nastalo gibanje Črna življenja štejejo, ki se je s Floydovo smrtjo vsaj za zdaj preobrazilo v splošno družbeno prizadevanje za resnične spremembe ameriških policij.

Protesti so obenem znižali javno podporo Trumpu, ki je zaradi jeze nad medijskim poročanjem, da se je pred protestniki zatekel v bunker, ukazal napad na protestnike pred Belo hišo, da se je sprehodil do bližnje cerkve in se tam fotografiral s svetim pismom v roki. To podobo mu bodo nasprotniki s političnimi oglasi nesli vse do volitev 3. novembra.